Ali vas muči bolečina v ramenu, za katero se zdi, da ne popušča? Ste opazili omejitve pri premikanju roke? Če je odgovor pritrdilen, se morda srečujete z izzivi, povezanimi z zamrznjeno ramo.
Zamrznjena rama ali adhezivni kapsulitis je bolečinsko stanje ramena, za katerega je značilno dolgotrajno vnetje sklepne kapsule. Glavna simptoma, lokalizirana bolečina in okorelost, se postopoma stopnjujeta in lahko trajata od več mesecev do nekaj let.
Živčno tkivo kapsule se poškoduje, kar povzroči presnovne motnje tkiv na celični ravni kar posledično sproži vnetni proces. Sčasoma se zaradi vnetja v tkivu ustvarijo trakovi brazgotinastega tkiva, ki še dodatno ovirajo gibanje ramenskega sklepa. Posledično se v ramenskem sklepu zmanjša nivo sinovialne tekočine, ki v sklepu skrbi za zmanjševanje trenja med gibanjem.
Ali ste vedeli, da je kar 80 % pacientov starih od 50 do 70 let? Sindrom je bolj pogost pri ljudeh, ki so že imeli predhoden operativni poseg ramena kot tudi pri športnikih.
Na razvoj adhezivnega kapsulitisa pogosto vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so starost, spol, poklic, športna aktivnost in pretekle poškodbe. Kako poteka zdravljenje v kliniki Medicofit, vam predstavljamo v nadaljevanju.
Naročite se na zdravljenje zamrznjene rame
Anatomija ramenskega sklepa
Za boljše razumevanje delovanja ramena in potencialnih vzrokov za bolečine, vam najprej predstavljamo anatomsko zgradbo ramenskega sklepa.
Ali ste vedeli, da je ramenski sklep, ki je ključen za normalno funkcijo zgornjih udov, sestavljen iz štirih manjših sklepov, ki omogočajo gibanje v neskončno različnih smereh?
Ramenski sklep je glede na biomehansko funkcijo kroglast sklep. Štirje sklepi rame so: sternoklavikularni sklep, akromioklavikularni sklep, glenohumeralni sklep in skapulotorakalni sklep.
Ramo sestavljajo 3 kosti in sicer lopatica, nadlahtnica ter ključnica. Za koordinirano gibanje je potrebno pravilno biomehansko gibanje vseh treh kosti. Vse kosti ramenskega sklepa med seboj povezuje vezivno tkivo, ki ga imenujemo sklepna ovojnica. Pri patološkem stanju se sklepna ovojnica vname, postane odebeljena in toga.
Funkcionalno pravilen vzorec gibanja sklepov ramena med dvigom roke nad glavo privede do zasuka (rotacije) lopatice na prsnem košu ter pomikanja glave nadlahtnice v ramenskem oz. glenohumeralnem sklepu.
V času trajanja sindroma zamrznjene rame se pravilni vzorec gibanja ramenskega sklepa pogosto poruši in postane biomehansko nepravilen, kar še dodatno zmanjša mobilnost sklepa. Za stabilnost ramenskega sklepa skrbijo mišice rotatorne manšete: supraspinatus, infraspinatus, teres minor in subscapularis.
Mišice rotatorne manšete se pripenjajo na sprednji, zgornji in zadnji del glave nadlahtnice. Njihova mesta narastišč omogočajo, da rotirajo nadlahtnico ter jo hkrati ohranjajo v stabilnem položaju sklepa.
Zamrznjena rama se pojavi, ko se ovojnica vezivnega tkiva okoli ramenskega sklepa zgosti in zategne, kar posledično omejuje gibanje. Med najpogostejše vzroke nastanka vsekakor sodi preobremenjenost ramena s ponavljajočimi se gibi, ki povzročijo mikropoškodbe tkiva, kar dolgoročno vodi do vnetja kapsule.
Tudi imobilizacija ramena močno prispeva k pojavu bolečin. Popolno mirovanje privede do atrofije mišic rotatorne manšete, kar pomeni večje tveganje za nastanek sindroma zamrznjene rame.
Glavni dejavniki tveganja za razvoj zamrznjene rame so povezani s starostjo in spolom, pri čemer so ljudje, starejši od 40 let, še posebej ženske, bolj nagnjeni k tej težavi.
Sistemske bolezni, kot so diabetes, prekomerno aktivna ali premalo aktivna ščitnica, bolezni srca in ožilja ter Parkinsonova bolezen, povečajo verjetnost za razvoj zamrznjene rame.
Tipični simptomi zamrznjene rame so togost sklepov in bolečine, ki so hujše ponoči. Sočasno s tem pride tudi do omejitve aktivne in pasivne gibljivosti ramenskega sklepa.
Zamrznjeno ramo lahko razvrstimo v primarno in sekundarno patologijo. Pri primarni (idiopatski) patologiji naj bi bil vzrok za nastanek povezan z drugimi bolezenskimi stanji (npr. diabetes), medtem ko pri sekundarni govorimo o nastanku stanja zaradi poškodb ramenskega obroča (npr. pretrganje tetive rotatorne manšete) in/ali imobilizacije ramena.
Tri faze zamrznjenega ramena
Za adhezivni kapsulitis je značilen fazni razvoj, pri katerem se v prvi fazi pojavi nenadna globoka stopnjujoča bolečina v predelu ramena, ki se poslabša ponoči. To je obdobje, ko rama postaja zamrznjena in ob kakršnemkoli premiku, roka boli.
Prva faza bolezni običajno traja dva do devet mesecv. Bolečina se postopno stopnjuje. Dlje kot traja, težje je kasneje povrniti normalno gibljivost ramena in doseči prvotno raven mišične moči.
V drugi fazi bolečina pojenja, vendar je prisotna daljši čas ter pogosteje tudi čez dan. Togost in s tem tudi močno omejena gibljivost sklepa, tako pri aktivnih kot tudi pri pasivnih gibih ostajata nespremenjeni. Roko je težje premakniti na stran in jo je nemogoče popolno dvigniti. Druga faza traja od štiri do dvanajst mesecev.
V tretji fazi ali t. i. obdobju odmrznjenja ramena, se togost sklepov postopoma omili (v glavnini primerov do 80 %) in bolečina postopoma poneha. Tretja faza se lahko prične v obdobju od šest mesecev do dveh let po začetku težav.
Pri nekaterih posameznikih se lahko pojavi blaga bolečina na koncu obsega gibljivosti in traja v razponu od dvanajst mesecev do štirih let.
Naročite se na zdravljenje zamrznjene rame
Diagnosticiranje zamrznjenega ramena
Diagnoza zamrznjene rame se določi na podlagi več faktorjev, med katere vključujemo anamnezo, zgodovino predhodnih poškodb, fizično (ne)aktivnosti in način življenja. Vsi našteti faktorji vplivajo na razvoj adhezivnega kapsulitisa in rezultirajo z bolečino v rami, ki začne spremljati vsakodnevne aktivnosti in omejevati gibanje.
Med kliničnim pregledom, ki se svetuje takrat, kadar se bolečina v mirovanju stopnjuje, raven mobilnosti ramenskega sklepa pa pada, se testira obseg gibanja ramenskega sklepa, bilateralna odstopanja v mišični moči, izvede se tudi provokacijski test za natančno določanje resnosti stanja.
Fizični pregled, ki ga izvede specialist ortopedije ali fizioterapevt, zajema diferencialno diagnostiko, ki v večini primerov zadostuje za prepoznavanje stanja.
Sindrom zamrznjene rame spada v kategorijo kroničnih degenerativnih obolenj ramenskega sklepa, saj posredno vpliva na obrabo struktur ramena. Ob diferencialni diagnozi se priporočajo tudi dodatni pregledi (npr. krvni test), za izključitev drugih bolezni.
V nadaljevanju vam bomo predstavili potek ne-operativnega zdravljenja. Konzervativno zdravljenje s fizioterapijo daje največji poudarek specializiranim vajam, ki se dopolnjujejo z učinki instrumentalnih terapij.
Zdravljenje zamrznjene rame
Za zdravljenje zamrznjene rame se pogosto uporabljajo razna nesteroidna protivnetnia zdravila in mazila, ki učinkujejo takoj, vendar na dolgi rok ne zdravijo vzroka nastanka stanja.
Uporaba nesteroidnih zdravil se svetuje za prvo fazo rehabilitacije skupaj z ambulantno fizioterapijo, v kateri se osredotočamo na zmanjšanje prisotnih simptomov in pripravo sklepa na nadaljnjo rehabilitacijo. Kako poteka zdravljenje v kliniki Medicofit vam predstavljamo v nadaljevanju.
Akutna fizioterapija
V akutni fazi rehabilitacije se izvaja progresivna fizioterapevtska vadba za postopno pridobitev polnega obsega mobilnosti sklepa ter osnovne mišične moči rotatorne manšete. Sočasno izvajamo manualno mobilizacij sklepov, specialno obravnavo mehkih tkiv in najsodobnejše instrumentalne postopke, kot je Summus laserska terapija. Vadbena terapija je zastavljena po strukturiranem programu, ki ima vodilno vlogo v procesu zdravljenja.
Glavni namen terapevtske vadbe je razteg sklepne kapsule in krepitev oblopatičnih ter stabilizatorskih mišic. Individualno prilagojena vadba temelji na multidisciplinarnem pristopu zdravljenja, ki poteka (odvisno od stopnje prizadetosti) običajno v obdobju od šestih do dvanajstih tednov. Glede na stanje vašega ramena, ekipa fizioterapevtov, v sodelovanju s kineziologi, pripravi najprimernejši vadbeni načrt.
Ker dolgotrajna imobilizacija uda predstavlja visoko tveganje za dodatno togost in napredovanje sindroma, se svetuje razgibavanje v mejah bolečine pod nadzorom fizioterapevta. Seveda je potrebno razumeti, da okrevanje traja dlje časa (tudi do štiri leta), preden pride do končnega kliničnega izboljšanja.
Cilj zdravljenja je izboljšanje gibljivost in zmanjšanje bolečine, vendar sta ta dva faktorja odvisna od specifične faze stanja. Zmerno raztezanje sklepa in krepitev globokih ramenskih mišic sta najpomembnejša sestavna dela učinkovite rehabilitacije.
Operativno zdravljenje je smiselno, ko konzervativno zdravljenje po dvanajstih mesecih ne prinese izboljšanja in, ko je oseba, zaradi pretirane togosti bolj dovzetna za trajno invalidnost – na srečo je operativno zdravljenje redko potrebno.
Postakutna kineziologija
Ko dosežemo zadovoljiv napredek funkcionalnosti, sledi kineziološka faza zdravljenja, kjer vaši rami, skozi strukturiran program strokovne vadbe, povrnemo polno moč in optimalno funkcijo.
Ker ima vloga specialnih vaj ključno funkcijo za povečanje gibljivosti in moči ramena, vam predstavljamo nekaj terapevtskih vaj s pripomočki, ki lahko služijo kot dodatek strokovni ter individialno prilagojeni rehabilitaciji:
- Dvig rok z raztegnjenim elastičnim trakom: Postavite se v rahel razkorak z vzravnano hrbtenico in roke z raztegnjenim trakom dvignite predse. Med izdihom trak vrnite k sebi.
- Prim lopatic z raztegnjenim elastičnim trakom: Postavite se v rahel razkorak z vzravnano hrbtenico, roke z raztegnjenim trakom postavite predse in ob vdihu povlecite lopatice k sebi oziroma skupaj.
- Abdukcija ramena s palico: Palico držite na obeh koncih in jo izmenično zibajte do iztega roke na eno in drugo stran. Ob tem stojite vzravnano, v rahlem razkoraku.
- Odmik rok s palico: Postavite se v rahel razkorak z vzravnano hrbtenico. Palico z obema rokama primite tako, da boste lahko izvedli gib odmika rok od telesa na vaši hrbtni strani.
V kolikor se vam v ramenu pojavlja bolečina, ki se začne neovirano stopnjevati, vam svetujemo obisk naših strokovnjakov, ki bodo izvedli diagnostični pregled vašega ramenskega sklepa in s konzervativnimi metodami rehabilitacije izboljšali vaše stanje in odpravili bolečine v rami.
Preventivna kinezioterapija
V kliniki Medicofit smo razvili še postrehabilitacijski program, ki je namenjen ohranjanju optimalne funkcije vašega ramena in vam zagotovi dolgotrajne rezultate fizioterapevtskega zdravljenja.
V preventivnem programu boste pod strokovnim nadzorom izvajali vaje, ki so namenjene krepitvi celotnega telesa, ne le zgolj rame – s takšnim pristopom učinkovito preprečujemo nastanek novih poškodb ali ponovitve simptomov.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 49-letna bančna uslužbenka, zmerno telesno aktivna gospa, je pred približno dvema mesecema začela opažati naraščajočo bolečino v levi rami. Bolečina je bila sprva prisotna predvsem v večernih urah, kasneje pa se je začela pojavljati tudi ob vsakodnevnih gibih. Sorazmerno z naraščanjem bolečine, se je pričela zmanjševati gibljivost ramena.
Začetno stanje: Pacientka je tekom kliničnega pregleda poročala o stalno prisotni bolečini v levi rami. Opazna je bila omejena gibljivost predvsem v smereh abdukcije in zunanje rotacije. Moč mišic ramenskega sklepa je bila že občutno zmanjšana. Razširjen klinični pregled je potrdil prisotnost adhezivnega kapsulitisa.
Cilji zdravljenja: Zmanjšanje bolečine, izboljšanje mobilnosti sklepa, postopna povrnitev gibljivosti, dolgoročno izboljšanje funkcionalnosti roke in preprečevanje mišične atrofije.
Potek zdravljenja: Zdravljenje je bilo usmerjeno v dolgoročno izboljšanje stanja. Za obravnavo simptomov smo uporabljali instrumentalne postopke (TECAR terapija, udarni valovi, laserska terapija) v kombinaciji s specialnimi manualnimi tehnikami. Najpomembnejšo vlogo je imela terapevtska vadba, ki se je prilagajala simptomatiki in napredku pacientke.
Končno stanje: Pacientka je ob zaključku akutne rehabilitacije poročala o skoraj popolni obnovi gibljivosti in izrazito zmanjšani bolečini. Za dodatno izboljšanje stanja se je vključila v program preventivne kinezioterapije.
V kliniki Medicofit izvajamo celostno zdravljenje sindroma zamrznjena rama. Protokole zdravljenja prilagodimo individualnim specifikam vsakega pacienta, glede na njegove omejitve v ramenskem sklepu in glede na fazo razvoja.
Kadar se pojavi huda bolečina, ki onemogoča opravljanje vsakodnevnih opravil, svetujemo nežno raztezanje rame s predhodnim posvetom pri strokovnjaku fizioterapije.
Vajam za raztezanje morajo biti nujno pridružene vaje za krepitev rotatorne manšete ramena. Pri tem je predvsem pomembno redno in pravilno izvajanje posameznih vaj.
Za omilitev bolečin, ki jih povzroča zamrznjena rama lahko področje po potrebi grejete (predvsem v primeru topih in globljih bolečin) ali hladite (kadar je bolečina visoke intenzitete). Pri spanju odsvetujemo ležanje na boleči rami.
Chan, Hui Bin Yvonne, Pek Ying Pua in Choon How How. 2017. Physical Therapy in the management of frozen shoulder. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5917053/.
Rangar, Amar, Lorna Goodchild, Jo Gibson, Peter Brownson, Michael Thomas, Jonathan Rees in Ro Kulkarni. 2015. Frozen Shoulder. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27582992/.
Kolmančič, Ajda. 2017. Tendinitis rotatorne manšete potrebuje vašo vztrajnost. Dostopno na: https://fizioterapija-z-ajdo.si/tendinitis-rotatorne-mansete/.
Jain, Tarang K. in Neena K. Sharma. 2013. The effectivenes of physiotherapeutic interventions in treatment of frozen shoulder/adhesive capsulitis: A systematic review. Dostopno na: https://content.iospress.com/articles/journal-of-back-and-musculoskeletal-rehabilitation/bmr00443.
Suzanne Margaretha van de Laar in Peer van der Zwaal. 2014. Management of the frozen shoulder. Dostopno na: https://pdfs.semanticscholar.org/2070/716c70d4f88f720036d6233081f0b16f1c55.pdf.
Guyver, P. M., D.J. Bruce in J.L. Rees. 2014. Frozer shoulder – A stiff problem that requires a flexible approach. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0378512214000607.
