Vaje za trigger finger

Ali ste že kdaj začutili preskok med iztegom prsta in popolnega upogiba? Če je vaš odgovor da, ali ste vedeli, da je to značilna poškodba prstov?

Trigger finger ali sprožilni prst je stanje, ki prizadene prste – gre za vnetje ali zadebelitev tetiv fleksorjev zapestja, najpogosteje v področju A1 krožne vezi v prstu. Vsak prst na roki ima možnost, da se prosto giblje v celotnem obsegu giba v upogib in izteg. Za učinkovitost, tekočnost in moč teh gibov skrbi 5 krožnih vezi na prstih (A1 – A5). Poškodba pa se najpogosteje pojavi na palcu ali prstancu dominantne roke.

Fizioterapija je ključna, saj pomaga pri izboljšanju vseh simptomov in njihovemu lajšanju, izboljša se oslabljena gibljivost in okrepi se moč prstov.

Posledice neustrezne fizioterapije so lahko kronično zatikanje prsta med gibanjem, trajna omejena gibljivost s kontrakturami in posledično večja možnost za operacijo. Posledično težave vplivajo na nezadovoljstvo pacienta in zmanjšano kakovost življenja – tega pa si ne želite kaj ne?

Vzroka za nastanek sta vnetje in hipertrofija, ki nadaljnje omejujeta gibanje tetive. Vzroki so vsekakor številni in so pri vsakem posamezniku več faktorski. Mehanizem same poškodbe pa predstavljajo ponavljajoča gibanja in trenje, ki naj bi povzročalo degenerativne spremembe.

Med možne dejavnike tveganja študije uvrščamo:

• Sladkorno bolezen,
• prisotnost raznih stanj (karpalni kanal, Quervainova bolezen ali revmatoidni artritis),
• spol (ženske 6 x pogosteje),
• starost (najpogosteje pri 58. letu),
• šport (npr. plezanje).

Zanimivost! Ali ste vedeli, da je incidenca za poškodbo dokaj majhna (2 %), vendar se ta pri diabetikih zviša na kar 10 %! Zato sladkorno bolezen uvrščamo med ključne dejavnike tveganja.

Med simptomi so najpogosteje prepoznani naslednji:

• Bolečina (med gibanjem prstov),
• klikanje ali preskakovanje prsta,
• občutek togosti,
• izguba gibljivosti,
• oteklina.

Simptomi se lahko pojavijo tudi na več kot enem prstu, stanje pa je lahko blago do hudega, ko je prst popolnoma zaklenjen v upognjenem položaju!

Rehabilitacija s pravilnimi vajami za drsenje tetiv omogoča zmanjšanje simptomov, izboljšanje splošne gibljivosti prstov in preprečiti nadaljnja poslabšanja!

Pomembno je redno in počasno izvajanje vaj za boljši učinek. Vaje stopnjujemo s povečanjem ponovitev ali dodatnim uporom glede na zmožnosti vsakega posameznika.

Izvajanje kljunčka (razpiranje in zapiranje roke)

Položaj palca je pred ostalimi prsti, vsi prsti so iztegnjeni. Nato iztegnjene prste upognemo na ravni prvih členkov. Vajo lahko izvajamo z vsemi prsti hkrati ali posamezno. Vajo lahko otežimo z dodatkom elastike (npr. za lase) med prste.

Vajo ponovite 10 x in naredite 3 x na dan.

Kljuka

Prsti so iztegnjeni, nato od kazalca do mezinca prste upognemo v drugem členku. Palec je ves čas iztegnjen in nekoliko vstran.

Vajo izvedite 12 x in ponovite 3 x čez dan.

Stiski pesti

Prste široko razpremo in nato močno stisnemo v pest. Položaj zadržimo nekaj sekund. Vajo lahko izvajamo tudi s pomočjo žogice ali obročka različnih trdot.

Naredite 10 x in 3 serije v dnevu.

Odmik in primik prstov

Oseba postavi dlan na mizo in prste razpre in vrne v prvotni položaj (skupaj). Znova lahko dodamo za upor elastiko.

Vajo izvedite 12 x in 3 x čez dan.

Redno izvajanje vaj velikokrat pripomore k zmanjšani možnosti za operativen poseg!

Izvajanje kompleksnejših vaj z obremenitvijo vam v domačen okolju odsvetujemo, saj je za vse paciente najbolj varna in učinkovita vadba pod strokovnim nadzorom.

Naročite se na rehabilitacijo sprožilnega prsta

Zdravljenje je lahko konzervativno z nošnjo opornice, fizioterapijo in infiltracijo kortikosteroidov. V primeru, da ni učinkovito je potrebna endoskopska operacija. Oba načina sta na splošno zelo učinkovita in prilagojena resnosti in trajanju simptomov.

Akutna faza se v Kliniki Medicofit začne s toplotno ali hladilno terapijo – Wintercare Tecar terapijo in Sixtus ultrazvočno krioterapijo za blaženje simptomov s spodbujanjem večje prekrvavitve in povečane raztegljivosti tetive.

Nedavne študije poročajo o uspešnih rezultatih pri uporabi EMS Dolorcast udarnih valov ESWT za povečanje regeneracije tkiv. Je alternativa za paciente, ki so alergični ali zavračajo injekcije kortikosteroidov.

Smiselna izbira je tudi masaža mehkih tkiv in sklepna mobilizacija za ohranjanje gibljivosti. Prav tako se začnejo izvajati vaje za pridobivanje osnovne mišične moči.

Kinezioterapevtska faza sledi s progresivnimi vajami propriocepcije in kineziološkimi vajami za sklepno stabilizacijo. Prav tako je pomembno nadaljevanje z raztezanjem in izvajanje vaj za mišično- vezivno moč prstov.

Faza preventivnega vzdrževanja temelji na dolgoročnem vzdrževanjem že doseženega, torej ohranjanju funkcionalnosti sklepov in pridobljene mišične moči.

Pacienti v Kliniki Medicofit s celostno rehabilitacijo poškodbe trigger fingerja izbojšajo svojo gibljivost prstov in tako preprečijo dolgotrajne zaplete!

Ferrara, P. E., Codazza, S., Maccauro, G., Zirio, G., Ferriero, G. in Ronconi, G. (2020). Physical therapies for the conservative treatment of the trigger finger: a narrative review. Orthopedic Reviews, 12(Suppl 1), 8680. https://doi.org/10.4081/or.2020.8680

Makkouk, A. H., Oetgen, M. E., Swigart, C. R. in Dodds, S. D. (2008). Trigger finger: etiology, evaluation, and treatment. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine, 1(2), 92–96. https://doi.org/10.1007/s12178-007-9012-1

Sahoo, A. C., Soumyashree, S. in Mahapatra, C. (2023). The role of physiotherapy in the treatment of chronic trigger finger—a case report. Bulletin of Faculty of Physical Therapy, 28(1), 27. https://doi.org/10.1186/s43161-023-00137-8

Salim, N., Abdullah, S., Sapuan, J. in Haflah, N. H. M. (2012). Outcome of corticosteroid injection versus physiotherapy in the treatment of mild trigger fingers. Journal of Hand Surgery (European Volume), 37(1), 27–34. https://doi.org/10.1177/1753193411415343