Imate bolečine na zunanji strani komolca? Se bolečine povečajo med izvajanjem aktivnosti? Bolečine v komolcu so v današnjem času vse pogostejše, saj veliko vsakodnevnih nalog od nas zahteva uporabo rok. Čeprav je eno izmed poškodbenih stanj komolca, povezano z dotičnim športom pa le ta ni glavni vzrok za njegov nastanek!
Teniški komolec ali lateralni epikondilitis je poškodbeno stanje, ki se kaže s tipično bolečino tipično na zunanjem delu komolca. Stanje je posledica preobremenitev mišic iztegovalk zapestja in je pogosto mišično-skeletno obolenje med odraslo populacijo.
Stanje prizadene približno 1 – 3 % odrasle populacije, brez razlik glede na spol. Bolj so podvrženi posamezniki, ki opravljajo veliko ročnega dela z uporabo iztegovanja zapestja bodisi v svojem poklicu, domačih opravilih, hobijih ali v športu.
Teniški komolec se lahko razvije tudi zaradi kompenzatornih mehanizmov, ki so posledica slabše gibljivosti sosednjih sklepov (zapestje, rama, hrbtenica).
Celostno zdravljenje teniškega komolca v kliniki Medicofit se začne z diagnostičnim pregledom, akutno fizioterapijo in nadaljuje v postakutno kineziologija in postkineziološki program. Naši strokovnjaki vas vodijo na poti od bolečin in omejitev do svobodnega gibanja brez bolečin
Naročite se na zdravljenje teniškega komolca
Nadlahtnica je dolga kost nadlahti roke (lat. humerus). Na zgornji strani tvori ramenski sklep, na spodnji strani pa, skupaj z dvema kostema podlahti, koželjnice in podlahtnice tvori komolčni sklep.
Pomembno je omeniti tudi epikondila nadlahtnice. To sta dobro tipni grči na notranji oz. medialni in zunanji oz. lateralni strani spodnjega dela nadlahtnice. Na zunanji epikondil se pripenjajo mišice, ki zapestje in prste iztegujejo, na notranjega pa tiste, ki zapestje in prste upogibajo.
Komolčni sklep je tečajast sklep, ki omogoča gibanje v smeri upogiba in iztega. Obračanje podlahti, ob kateri dlan enkrat zasukamo tako, da je obrnjena proti stropu (gib supinacija) in drugič proti tlom (gib pronacija), pa omogoča sklep med koželjnico in podlahtnico (distalni radioulnarni sklep). Omenjeni kosti tvorita tudi sklep v bližini komolca, imenovan proksimalni radioulnarni sklep.
Komolčni sklep je stabilen sklep, saj je tudi v primeru poškodbe bolj nagnjen k togosti, kot nestabilnosti v primerjavi s sosednjim ramenskim sklepom, ki ima zaradi velike prostosti gibanja tudi precej večjo nestabilnost.
Kostni sistem komolčnega sklepa obdaja precej kompleksen sistem ligamentov. Posamezni ligamenti so usmerjeni v različnih smereh, napetost vlaken pa se spreminja glede na položaj sklepa, kar pomeni, da so določena vlakna vedno napeta ne glede na položaj.
Preko komolčnega sklepa poteka veliko število mišic, ki sodelujejo pri upogibanju in iztezanju komolčnega sklepa, rotiranju podlahti ali pa gibanju zapestja. Pomembno je omeniti tudi, da preko komolca potekata tudi živca radialis in ulnaris, katerih patologijo moramo vzeti v obzir pri določanju morebitne diferencialne diagnoze.
Ali ste vedeli, da se stanje zelo redko pojavi na obeh rokah? Običajno se simptomi pojavijo na dominantni roki in v 20% vztrajajo več kot eno leto.
Lateralni epikondilitis je pogosto uporabljeno ime za teniški komolec in nakazuje, da gre za prisotnost vnetja tetiv epikondila. Kljub temu pa se sodobna literatura bolj nagiba k uporabi izraza epikondialgija, ker pri bolečinah na zunanji strani komolca vnetje ni nujno vedno prisotno. Naj bi šlo za degenerativni proces, ki ga sicer v začetku lahko sproži vnetje.
Patofiziologija epikondialgije je multidimenzionalna, kar pomeni, da se kaže s spremembami v celicah tetiv in njihovi zgradbi, s spremembami v obdelavi bolečinskih signalov ter okvare tako senzorične kot motorične funkcije. To pomeni, da zaradi prekomernega obremenjevanja pride do degenerativnih sprememb v samem tkivu.
Kot posledica degenerativnih sprememb se posledično spremeni celularna aktivnost, postopoma pride do deorganizacije kolagenskih niti in ponavljajočih se mikroskopskih poškodb, s tem pa neustrezne motorične funkcije, kar vodi do nastanka adhezij, slabše prekrvavitve, počasnejšega obnavljanja ter manjše elastičnosti tkiva.
Kljub različnim pogledom, se v praksi še vedno zelo pogosto uporablja izraz lateralni epikondilitis.
Na nastanek teniškega komolca v največji meri vplivajo mikropoškodbe in degenerativni procesi, ki prizadenejo tetivo ekstenzornih mišic zapestja. Pri postopnem razvoju težav imajo pomemben vpliv predvsem prekomerne ekscentrične obremenitve zapestja in podlakti.
Dejavniki tveganja
Najpogostejši faktorji oz. dejavniki tveganja, ki botrujejo nastanku teniškega komolca so:
- rokovanje s težkimi predmeti,
- ponavljajoči se gibi zapestja in podlakti,
- preobremenjenost,
- napake v trenažnem procesu športnika,
- napačna tehnika izvajanja gibov,
- slaba cirkulacija,
- mišični deficiti in disbalansi.
Bolečinsko stanje komolca se lahko pojavi tako na zunanji kot notranji strani komolca (golf komolec), s tem, da je lateralna epikondialgija precej bolj pogosta.
Naročite se na zdravljenje teniškega komolca
Celostno zdravljenje teniškega komolca v kliniki Medicofit se prične z diagnostičnim pregledom, ki je osnova za pripravo programa celostnega zdravljenja. Tekom pregleda vas specialist fizioterapevt povpraša o simptomih, morebitnih vzrokih za nastanek poškodbe ter intenzivnosti bolečin in potencialnih omejitvah. Opravi se tudi temeljit klinični pregled področja s testiranjem ključnih struktur.
Na podlagi diagnostičnega poročila se zastavi akutno fizioterapevtsko zdravljenje, cilj katerega je kontrola simptomov – zmanjšanja bolečine, zmanjšanja vnetja in otekline, povečanja gibljivosti in mišične moči. Po uspešno opravljenem akutnem zdravljenju vas, v okviru kineziološke faze zdravljenja, prevzamejo strokovnjaki kineziologije, ki vas s specialno kineziološko vadbo vodijo do odlične telesne pripravljenosti.
V kliniki Medicofit smo pripravili tudi postkineziološki program, katerega se lahko udeležite po zaključku zdravljenja. Nadaljevanje zdravljenja je priporočljivo za vzdrževanje ugodnega, asimptomatskega stanja komolca.
Diagnostika
Za postavljanje diagnoze sta ključnega pomena predvsem klinična prezentacija in anamneza. Čeprav lahko radiološko slikanje pripomore k potrditvi diagnoze pa znanstvene študije kažejo, da imajo patološke slike v 90 % tisti, ki imajo izražene simptome, v 50% pa tudi tisti ki so sicer asimptomatski – torej imajo patološki izvid, ampak nimajo nobenih težav.
Klinično se teniški komolec kaže z izrazito bolečino, ki je občasno prisotna tudi ponoči. Na prvem kliničnem pregledu bo fizioterapevt za potrebe diagnostike poskušal reproducirati bolečino s tipanjem prizadetega področja, z izvajanjem iztega zapestja proti uporu ter s stiskom predmeta v dlani.
Pri pozitivni diagnozi teniškega komolca je najbolj občutljiv del tik pod lateralnim epikondilom, torej na zunanji strani malo pod komolcem, kjer je narastišče mišic iztegovalk. Fizioterapevt diagnostik bo pregledal celotno kinetično verigo ter ocenil tudi sosednje sklepe glede na gibljivost in mišično aktivnost.
Zdravljenje teniškega komolca je dolgotrajno in kompleksno, zato je za dober izid potrebna kvalitetna evalvacija funkcionalnih aktivnosti, tako v motoričnem kot v senzoričnem oziru. V primeru športnika je nujno oceniti stanje v športno specifičnih aktivnostih.
Šele, če po 8-12 tednih redne in dosledne terapije ni bistvenega izboljšanja, svetujemo diagnostično slikanje (ultrazvok ali MR) za potrditev diagnoze oz. raziskavo diferencialne diagnoze ter spremembo načrta zdravljenja.
Fizioterapija
Potek fizioterapevtskega zdravljenja vedno prilagodimo glede na individualne karakteristike pacienta in njegovega bolezenskega stanja. Pri tistih, ki imajo majhno tveganje za poslabšanje stanja izvedeno protivnetno in protibolečinsko terapijo ter nato poskusimo s pristopom »wait and see«. V slovenščino bi to prevedli kot »počakajmo in bomo videli«.
Telo ima sposobnosti samozdravljenja in včasih preprosto potrebuje le počitek in čas. V okviru kontrolirane razbremenitve komolca, pacientom svetujemo, da zmanjšajo oz. omejijo aktivnosti, ki povzročajo bolečino, si glede na lastne potrebe dozirajo protibolečinsko terapijo v obliki protibolečinskih tablet ter aplicirajo tople oz. hladne obkladke. Po 6 do 12 tednih je nujno potrebna ponovna ocena stanja.
Če se stanje ni bistveno izboljšalo poskusimo z multimodalno fizioterapijo, katero že v začetku uporabimo pri vseh tistih, ki imajo srednje visoko ali visoko tveganje za slabšo prognozo. V tej skupini je večina pacientov. Mednje spadajo namreč vsi tisti, ki dnevno rokujejo s težjimi bremeni ali imajo veliko ponavljajočih se gibov z rokami, ki jim povzročajo nelagodje.
S postopki fizioterapije začnemo tudi pri vseh tistih, ki imajo še kakšno pridruženo patološko stanje v predelu komolca ali sosednjih sklepov ali imajo pomembne nevro-mišične okvare.
Na področju komolca izvajamo manualno terapijo, kjer z različnimi tehnikami poskušamo facilitirati pravilno drsenje tkiv. Izvajamo terapijo prožilnih točk za zmanjšanje mišične napetosti v mišicah iztegovalkah zapestja in sklepno mobilizacijo povečanje gibljivosti v komolcu.
V sklopu naprednega zdravljenja izvajamo tudi instrumentalno terapijo, kjer s pomočjo najsodobnejših naprav izboljšamo prekrvavitev v tkivu, pospešimo celični metabolizem, prodremo v globlja tkiva in sprožimo celjenje ter zmanjšamo bolečino. Pri obravnavanju bolečin in izboljšanju regeneracije uporabljamo:
- TECAR Wintecare terapijo,
- Visokoenergijski Summus laser,
- EMS DolorClast globinske udarne valove,
- Diamagnetoterapijo PERISO,
- 6D Action Vacum,
- Visokotonsko elektrostimulacijo HiTop.
V kombinaciji z manualno in instrumentalno terapijo se izvaja specialna fizioterapevtska vadba, kjer se vzpostavi pravilna obremenilna sposobnost komolca (sposobnost prenašanja obremenitev) ter izboljša mišično sorazmerje v delovanju iztegovalk in upogibalk zapestja ter ramenskega sklepa.
Fizioterapevtska obravnava vključuje nasvete ergonomske oz. športno-specifične narave. Po potrebi svetujemo protibolečinska zdravila in hlajenje/gretje prizadetega področja. Uporabljamo tudi različne tehnike kineziotapinga, v določenih primerih pa priporočamo izdelavo opornice, ki pomaga pri kontroli položaja zapestja.
Kineziologija
Po uspešno zaključeni akutni fizioterapiji vas prevzamejo strokovnjaki kineziologije, ki vas vodijo do odlične telesne pripravljenosti. Specialen kineziološki program vključuje vadbo za krepitev iztegovalk in upogibalk zapestja in vzpostavitev ustrezne moči ramenskega obroča. Prav tako izvajamo vadbo za povečanje gibljivosti in izboljšanja propriocepcije (zaznave položaja udov v prostoru).
S progresivnim modelom vadbe za mišično moč, učenjem motorične kontrole in izvajanjem vaj za pridobivanje moči celotnega zgornjega uda skušamo odpraviti morebitno šibkost oz. mišično neravnovesje. Pri športnikih, še posebej tistih, ki rokujejo z loparji, ne pozabimo na pliometrično vadbo, saj želimo izboljšati toleranco na elastično obremenitev med eksplozivno mišično kontrakcijo.
Pred zaključkom zdravljenja se opravi testna baterija za komolec, kjer strokovnjak kineziologije oceni gibalno učinkovitost vašega komolca in pripravljenost na vsakodnevne obremenitve.
Postkineziološki program
V kliniki Medicofit smo pripravili postkineziološki program za paciente po zdravljenju teniškega komolca, z namenom preprečevanja ponovnega pojava bolečin in razvoja novih poškodb.
V sklopu postkineziološkega vadbenega programa se izvaja krepitvena vadba za komolec in celotno telo, s čemer vas aktivno pripravimo na vsakodnevne in nepredvidljive obremenitve.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: Diagnostično terapijo je zaradi vse močnejših bolečin na zunanjem delu desnega komolca obiskal 49-letni gospod, po poklicu kuhar. Prve znake težav je opazil pred približno pol leta. Čeprav so se bolečine pojavljale tudi ponoči, so ga najbolj ovirale pri opravljanju dela.
Začetno stanje: Pacient je izpostavil, da je pred tremi meseci že opravil fizioterapijo na napotnico, katera mu je prinesla zgolj kratkotrajno olajšanje. Na kliniko Medicofit je prišel, ker si je želel dolgoročne rešitve. Palpacija in obremenitveno testiranje komolca sta razkrila povečano občutljivost ekstenzorne muskulature podlakti. Gibljivost zapestja, kot tudi komolca je bila primerna, moč stiska dlani pa zmanjšana.
Cilji zdravljenja: Dolgoročna odprava bolečine, zmanjšanje mišičnih nesorazmerij ter izboljšanje funkcionalnega stanja desnega komolca.
Potek zdravljenja: Zdravljenje je vključevalo širok spekter fizikalnih agensov – TECAR terapijo, fokusirane globinske udarne valove ter terapijo z laserjem. Omenjene instrumentalne metode smo kombinirali s specialnimi manualnimi tehnikami in progresivno vadbo. Pomemben poudarek je bil na krepitvi ekstenzornih mišic zapestja.
Končno stanje: Čeprav je intenziteta bolečine tekom terapij nihala, je pacient ob zaključku zdravljenja poročal o popolni odsotnosti bolečin, izboljšani mišični moči in ugodnejšem občutku v komolcu.
Ker verjamemo v celostno zdravljenje, vas vodimo od začetnih bolečin v komolcu do svobodnega gibanja brez bolečin. Vašemu komolcu povrnemo polno moč, gibalno funkcijo in odpornost!
Uspešnost zdravljenja teniškega komolca se običajno pokaže v nekaj tednih do mesecih. Prognoza je močno pogojena z resnostjo poškodbe, prisotnosti vnetja ter predvsem faktorjev življenjskega sloga.
Paciente v kliniki Medicofit vodimo skozi proces zdravljenja poškodbe na podlagi štirih smernic. Kakšne so prednosti izbrane terapije, kakšna so tveganja, kakšne so alternative in, če obstajajo, kakšne so posledice, če ne storimo ničesar. Pri sanaciji teniškega komolca ni recepta, ki bi ustrezal vsem pacientom.
Potrebno je načrtovanje, preverjanje ter sprotno prilagajanje zdravljenja glede na odziv vsakega posameznika na izbrano terapijo, ter njegov trenutni življenjski slog. V procesu rehabilitacije komolca in na splošno rehabilitacije je bistveno sodelovanje pacienta.
Pomembno je, da si prilagodite delovno okolje po najboljših močeh. To pomeni, da poskušate minimalizirati aktivnosti, ki sprožijo bolečino. Z različnimi ergonomskimi pripomočki poskusite zagotoviti zapestju čim bolj nevtralen položaj, ter dovolj počitka in časa za regeneracijo.
Pri zdravljenju teniškega komolca imejte v mislih, da je proces lahko dolgotrajen, kot prvo pa – poiščite pomoč pri strokovnjakih.
Coombes BK, Bisset L, Vicenzino B. Management of Lateral Elbow Tendinopathy: One Size Does Not Fit All., 2015. J Orthop Sports Phys Ther. 45(11):938-49.
Physiopedia. Lateral Epicondylitis. Avaliable at: https://www.physio-pedia.com/Lateral_Epicondylitis#cite_ref-:4_6-1 [10.4.2022]
Reece, C.L. & Susmarski, A., 2022. Medial Epicondylitis. Avaliable at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK557869/ [10.4.2022]
Walz, D.M., Newman, J.S., Konin, G.P. & Ross, G., 2010. Epicondylitis: Pathogenesis, Imaging, and Treatment, RadioGraphics, 30(1): 167 – 184. Level of Evidence: 2C
