Hernija diska je poškodba medvretenčne ploščice med dvema vretencema, za katero je značilen zdrs ali celo iztek jedra ploščice, ki pritiska na živčno korenino. Najpogosteje se pojavlja v ledveni hrbtenici, glavni simptomi pa so bolečina, mravljinčenje ali otrplost ter zmanjšana mišična moč. Večino primerov hernije diska je možno zdraviti konzervativno s fizioterapijo.
Diskus hernija, kot se tudi strokovno imenuje, spada med najpogostejše specifične bolečine v križu. Pogosto se pojavi pri odrasli populaciji med 30. in 50. letom, še pogosteje pa se pojavlja pri vrhunskih športnikih, saj so konstantno izpostavljeni obremenitvam hrbtenice.
Gre za pogosto patološko stanje, ki se pojavlja večinoma pri osebah z neustreznim in sedečim načinom življenja. Hernija diska nastane zaradi dolgotrajnih obremenitev na hrbtenico (konstantna fleksija trupa), povzroča pa lahko tudi zožitev hrbteničnega kanala (spinalno stenozo) in kompresijo živcev. Glavni simptom hernije diska je bolečina v hrbtenici, ki je lahko huda in omejujoča.
Sodobna rehabilitacija se nagiba k zdravljenju patološkega stanja hernija medvretenčnega diska s specialno vadbo, saj v tem primeru lahko pričakujete manj zapletov in dolgoročno zdravje hrbtenice – poseg na hrbtenici je ob primerni rehabilitaciji potreben v manj kot 5%.
Celostni pristop k rehabilitaciji hernije medvretenčnega diska poleg bolečinske simptomatike odpravi tudi osnovne vzroke nastanka diskus hernije (sedeč življenjski slog, mišična šibkost, itd.).
Diskus hernija je stanje, ki nastane zaradi več let trajajočega kumulativnega stresa na hrbtenico in zahteva celovit pristop k zdravljenju. Pomembno je, komu zaupamo svoje telo v procesu rehabilitacije, saj lahko le usposobljeni strokovnjaki zagotovijo ustrezno oskrbo in učinkovito zdravljenje.
Naročite se na rehabilitacijo hernije diska
Za razumevanje nastanka hernije medvretenčnega diska je potrebno osnovno znanje anatomske zgradbe hrbtenice. Hrbtenica je anatomska struktura, ki našemu trupu daje obliko. Hrbtenica je zgrajena iz vretenc, med katerimi so medvretenčni diski.
Medvretenčni diski so zgrajeni iz fibroznega obroča (anulus fibrosus) in pulpoznega jedra (nucleus pulposus), njihova primarna funkcija je dušenje navpičnih sil, ki delujejo na hrbtenico. Telesa vretenc in loki vretenc oklepajo hrbtenični kanal, v katerem se nahaja hrbtenjača. Vretenca delujejo kot eden glavnih zaščitnih faktorjev hrbtenjače.
Ali ste vedeli, da brez medvretenčnih diskov hrbtenica ne zmore tridimenzionalnega gibanja? Brez ustreznih “blazinic” med vretenci ne bi zmogli niti preprostega pogleda čez ramo.
Hernija medvretenčnega diska v večini primerov nastane zaradi neustreznega življenjskega sloga, ki vodi v ponavljajoče se obremenitve in pritiske na medvretenčne ploščice. V to kategorijo tako spada sedeč življenjski slog, premalo gibanja in telesne aktivnosti, predvsem pa telesna šibkost in neustrezna tehnika dvigovanja bremen.
Za nastanek hernije medvretenčne ploščice (diskus hernija) je najmanj ugoden položaj upognjenega trupa oz. upognjene hrbtenice, ki je najbolj pogost položaj pri večini današnjih sedečih poklicev. Ob konstantni fleksijski drži razvijemo mišična neravnovesja, ki se kasneje izražajo tudi med gibanjem in športno aktivnostjo.
Fleksijska drža je nevarna tudi zato, ker se hidracija diskov zaradi nje zmanjša. Hidracijo diskov zagotavlja gibanje hrbtenice, dehidrirani diski so manj odporni na sile in nudijo manjšo zaščito hrbtenici.
Ob konstantnem in neustreznem obremenjevanju medvretenčnih diskov postopno prihaja do degenerativnih sprememb hrbtenice. Degeneracije povzročijo znižanje medvretenčnih diskov, diski se lahko tudi izbočijo proti hrbteničnemu kanalu, kar povzroči njegovo zožitev oz. spinalno stenozo.
Najpogostejši vzroki za nastanek hernije diska so:
- Degeneracija diska: S starostjo se medvretenčni diski lahko obrabijo in izgubijo svojo prožnost ter elastičnost. To lahko vodi k nastanku razpok zunanjega dela diska.
- Poškodbe hrbtenice: Poškodbe, kot so nesreče, padci ali dvigovanje težkih bremen z nepravilno tehniko.
- Slaba telesna drža: Slaba drža, zlasti pri sedenju ali dvigovanju predmetov, lahko ustvari neravnotežje v obremenitvi hrbtenice in poveča tveganje za nastanek hernije. Na nastanek lahko vpliva tudi prisotnost skolioze ali kifoze.
- Genetska nagnjenost: Določene genetske predispozicije lahko povečajo tveganje za razvoj hernije diska, saj lahko anatomske spremembe v strukturi diska povečajo njegovo občutljivost na poškodbe.
Pogosta patološka sprememba na medvretenčnem disku, je pok oziroma pretrganje fibroznega obroča, kar vodi v uhajanje jedra diska posteriorno in posledično povzroča pritisk na hrbtenični kanal ter stiskanje hrbtenjačnih živcev. Pritisk na živce povzroča močno bolečino zaradi kompresije, hkrati pa pride do kemičnega draženja živcev s tekočino, ki se ob poku diska razlije ob živčnih koreninah.
NEVARNOSTI IN PASTI ZAMUJENE REHABILITACIJE
Specialisti Medicofit
- Zamujena rehabilitacija povzroči mišično šibkost, kar povečuje tveganje za dodatne poškodbe in resne težave s stabilnostjo hrbtenice.
- Brez ustrezne rehabilitacije se povečuje tveganje, da boste potrebovali kirurški poseg, ki nosi svoja lastna tveganja in zaplete z mobilnostjo.
- Brez pravočasne rehabilitacije se lahko pritisk na živčne korenine poveča, kar vodi do trajnih nevroloških okvar in izgube funkcije.
Neustrezna ali zamujena rehabilitacija resno ogrozi dolgoročno fizično zdravje posameznika in je glavni krivec za neuspešne rezultate ter trajne gibalne omejitve.
Hernija medvretenčnega diska v večini primerov nastane zaradi neustreznega življenjskega sloga, ki vodi v ponavljajoče obremenitve in pritiske na medvretenčne ploščice.
Poznamo več različnih herniacij diska. Po splošni klasifikaciji jih lahko delimo glede na področje hrbtenice, kjer se pojavijo. Najpogostejša je hernija diska v ledvenem predelu hrbtenice, poznamo tudi hernije v prsnem delu hrbtenice (te so bolj redke – približno 0,1% do 3% vseh hernij diska) in hernije v vratnem predelu hrbtenice, ki so z vidika rehabilitacije najkompleksnejše, visoko tveganje nosijo tudi kirurški posegi na predelu sedmih vratnih vretenc.
Herniacijo diska lahko klasificiramo tudi gleda na stopnjo degeneracije medvretenčne ploščice. Ločimo med naslednjimi štirimi stanji:
- PROTRUZIJA DISKA (jedro diska prebije v vezivni obroč, ne da bi ta počil);
- EKSTRUZIJA DISKA (vezivni obroč je predrt, jedro zdrsne v epiduralni prostor);
- PROLAPS DISKA (disk predre skoraj celoten vezivni obroč, zadržujejo ga le še zunanja vlakna vezivnega obroča);
- SEKVESTRACIJA DISKA (sprostitev prostega telesa, herniacija se loči od medvretenčnega diska).
Diskus hernija nastaja postopno, fibrozni obroč okrog jedra diska ne poči naenkrat, ampak je njegov pok posledica dolgotrajnega neustreznega življenjskega sloga.
Glavni simptom, ki spremlja hernije diska (kar 92% primerov) je bolečina, ki se lahko pojavi lokalno v križu, na širšem območju od križa do zadnjice, lahko pa seva navzdol po nogi do nivoja prstov na stopalu. Približno 60% pacientov izkusi tudi različne simptome okvare živčevja, kot so gibalne motnje in padec mišične moči.
Hernija diska v ledvenem delu hrbtenice pogosto povzroči kompresijo ishiadičnega živca (t. i. »išias«), ta pa je krivec za bolečino, ki seva navzdol po nogi, pogosto do stopala. Hernija diska lahko povzroči patološko stanje spinalne stenoze oz. zožitev hrbteničnega kanala.
Spinalna stenoza lahko na dolgi rok vodi do obrabe t. i. »fasetnih« sklepov hrbtenice in pojav kostnih izrastkov na odrastkih hrbtenice – osteoartoze hrbtenice.
KDAJ SE ODLOČITI ZA OBISK DIAGNOSTIČNE TERAPIJE MEDICOFIT
- Vztrajna bolečina v križu ali vratu, ki seva v okončine.
- Prisotnost nevroloških simptomov, kot so šibkost, otrplost, ali mravljinčenje v rokah ali nogah.
- Če ste že prej imeli težave z bolečino v hrbtenici in se simptomi ponavljajo, nakazuje, da poškodba ni bila ustrezno sanirana ali da je prišlo do nove poškodbe.
V kliniki Medicofit za hernijo diska pacientom omogočamo znanstveno podprto specialistično fizioterapijo, ki se prične z naročilom termina diagnostične terapije.
Ob pojavu simptomov, ki so značilni za hernijo medvretenčnega diska je potrebno opraviti diagnostično terapijo ter pripraviti individualen rehabilitacijski program vadbe. Specialist fizioterapije Medicofit vedno poskrbi za ustrezno izobraževanje pacienta, saj je rehabilitacije le tako lahko uspešna na dolgi rok.
Naročite se na rehabilitacijo hernije diska
Zdravljenje hernije diska
Znanstvena literatura in rehabilitacijska praksa v zadnjih letih kažeta izjemno uspešnost konzervativne rehabilitacije hernije diska v primerjavi z operativnim zdravljenjem. Najučinkovitejša metoda, ki dolgoročno odpravi bolečine v hrbtenici je strokovna individualizirana vadba.
Bolečine v hrbtu niso vedno pokazatelj degenerirane hrbtenice in obratno vemo tudi, da neboleča hrbtenica ne pomeni, da degeneracije niso prisotne. Veliko pacientov poroča o uspešnih iztekih zdravljenja bolečin v hrbtu z vadbo, katerih vzrok je hernija diska. Splošno priporočilo je, da naj rehabilitacija hernije poteka primarno konzervativno in sicer z vadbo, mobilizacijo ter protivnetnimi zdravili.
Znanstvena literatura in praksa dela na področju konzervativnega zdravljenja bolečin hrbtenice kažeta, da se hernija diska z ustreznim vadbenim pristopom pozdravi pri 60-90% pacientov, zato konzervativni pristop k rehabilitaciji predstavlja prednost pred operativnim posegom za večino pacientov.
Za operativni poseg se odločimo v primeru, da rehabilitacija hernije z vadbo ni bila uspešna, vendar naj ima konzervativni pristop vsekakor prednost. Za rehabilitacijo diskus hernije z vadbo se odloči večina pacientov, saj predstavlja učinkovit način zdravljenja, kjer je tveganje za zaplete majhno.
Kirurško zdravljenje herniacije diska je priporočljivo predvsem, kadar gre za hujše nevrološke motnje ali urinsko in blatno inkontinenco.
Kdaj je potrebna operacija hernije diska?
Diagnozo hernije diska postavi ortoped z oceno radiološke slike oz. mnenja MR slikanja hrbtenice pacienta. Indikacije za nenadno operacijo diskus hernije so izredno redke in ne presegajo procentualno 5% vseh primerov, ki so diagnosticirani za patološko stanje diskus hernije. Kirurško zdravljenje pomeni nenadno sprostitev bolečine, vendar vzroka nastanka diskus hernije ne odpravi. Rehabilitacijska vadba za krepitev mišic in odpravljanje nesorazmerji mišic ciljano obravnava vzroke, ki so pripeljali do pojava težav s hrbtenico.
Nekatere indikacije za hitri operativni poseg diskus hernije so: izguba nadzora nad stopalom (padajoče stopalo), sindrom cauda equina, urinska in blatna inkontinenca. Pacienti se sicer pogosto odločijo za kirurško zdravljenje, kljub dobri prognozi rehabilitacije z vadbo, ker je sprostitev bolečine mnogo hitrejša.
ZAKAJ IZBRATI SPECIALISTIČNO FIZIOTERAPEVTSKO ZDRAVLJENJE?
- Omogočamo visoko uspešnost zdravljenja in zagotovimo dolgoročno zdravje hrbtenice.
- Do 95% naših bolnikov ne potrebuje operativnega posega na hrbtenici!
- Omogočamo najsodobnejše neinvazivne metode zdravljenja, ki omogočajo optimalne pogoje za popolno resolucijo hernije diska, brez kirurškega posega.
Celostno zdravljenje hernije v kliniki Medicofit pacientom priporočajo številni priznani specialisti ortopedske kirurgije.
V kliniki Medicofit opažamo, da se pacienti vse bolj zavedajo dejstva, da je kirurški poseg v večini primerov nepotreben, popolnega olajšanja njihovih težav pa jim poseg ne more zagotoviti.
Specialna fizioterapevtska rehabilitacija
Pogosto se hernija medvretenčnega diska povezuje z enkratno situacijo, ko je nekoga močno zabolelo v hrbtu, vendar je v resnici bil ta gib le mehanizem, ki je že dlje časa prisotno degeneracijo na hrbtenici poslabšal do te mere, da je prišlo do pritiska na živčne strukture. Vzrok za močne bolečine v primeru hernije diska so običajno majhne asimptomatske izbokline diskov, ki so prisotne že dlje časa in so nastajale ter se povečevale kot posledica slabe mišične strukture jedra in nepravilnih, prisilnih drž.
Ključno pri zdravljenju bolečin v hrbtu, ki so posledica hernije je ravno obratno kot nam pogosto svetujejo v praksi. Daljše obdobje neaktivnosti in počitka še dodatno oslabi mišične strukture in lahko pospeši mehanizem nastanka hernije, potencira utesnjevanje živcev ter posledično poveča bolečine.
V primeru, da je bila diagnosticirana hernija diska in ta trenutno ne povzroča bolečin, je pomembno, da opravite funkcionalni pregled gibalnih vzorcev in mišičevja ter po potrebi izvajate personalizirano vadbo. Asimptomatska hernija diska je lahko prisotna dlje časa in ne predstavlja težav, vendar nosi absolutno visoko tveganje za posameznike, ki dlje časa preživijo v sedečem položaju in imajo oslabljene mišice jedra oz. slabo uporabljajo jedro pri fizičnih naporih.
-
Faza 1: razvoj stabilnosti ledvenega predela hrbtenice in zmanjšanje bolečine v osnovnih položajih, ta faza je specifična glede na bolečine posameznika in se kombinira z obravnavami specialne fizioterapije.
-
Faza 2: vzpostavitev optimalne mobilnosti in kontrole medenice v različnih naravnih in kompenzacijskih položajih.
-
Faza 3: povečanje mišične vzdržljivosti globokih trebušnih mišic, stranskih trebušnih mišic ter krepitev hrbtnih mišic z osnovnimi vajami moči.
-
Faza 4: zadnja faza je ključna in integrira nadgradnjo mišične strukture jedra, stabilnosti in mobilnosti v kompleksne gibalne vzorce ter poveča tudi mišično moč in vzdržljivost v teh vzorcih.
Sodobna znanost in praksa zdravljenja bolečin, ki so posledica hernij medvretenčnih diskov največjo uspešnost rehabilitacije ugotavljata s sistematično implementirano vadbo.
Ključno za vse, ki se soočate s hernijo diska je, da ne zapadete v vzorce kineziofobije, kar pomeni strah pred gibanjem. Konzervativno zdravljenje z vadbo je vaša najboljša strategija in investicija.
Medicinska stroka naj bo izbira pri iskanju diagnoze, fizioterapija naj bo druga na seznamu, saj s terapijami učinkovito zmanjšuje bolečine. Kinezioterapija, torej 4 fazni sistem vadbe za zdravljenje vzrokov, je zadnja faza zdravljenja bolečin v hrbtenici, ki naj traja intenzivno za obdobje od 3 do 6 mesecev in se nato z manjšim volumnom ohranja dlje časa v obliki podpore pri vašemu življenjskem slogu.
Izobraževanje pacienta je ključno v procesu rehabilitacije diskus hernije, vključuje naj tudi učenje pravilne tehnike dvigovanja bremen. Neustrezna tehnika dvigovanja bremen poveča pritisk na medvretenčne diske, poleg tega pa lahko za seboj potegne še kup drugih težav in bolečin v hrbtu.
Potrebno je učenje vzdrževanja ustreznega pritiska v trebušni votlini, ki med gibanjem in dvigovanjem bremen služi kot glavno zaščitno sredstvo ledvenega dela hrbtenice. Ob koncu naj se v sklop izobraževanja pacienta vključi tudi spodbujanje aktivnega življenjskega sloga (spodbujanje zadostne mere aktivnosti z dodatkom vadbe za moč in gibljivost) in pregled možnih ergonomskih prilagoditev na delovnem mestu.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 52-letni mehanik je obiskal diagnostično terapijo zaradi vse bolj pogostih bolečin v križu in desni nogi, ki so oteževale delo. Občasno je občutil tudi mravljinčenje. Predhodno izvedena preiskava je razkrila hernijo diska na nivojih L3-L4 in L4-L5.
Začetno stanje: Tekom kliničnega pregleda je bila ugotovljena bolečinska intoleranca na gibanje v smeri zaklona kot tudi v smereh rotacij, še posebej v desno stran. Ortopedsko in nevrološko testiranje je potrdilo močno razdraženost nevroloških struktur.
Cilji zdravljenja: Zmanjšati bolečino, izboljšati funkcionalnost, okrepiti globalno stabilizacijo trupa ter preprečiti hujše zaplete.
Potek zdravljenja: Akutno zdravljenje se je osredotočalo na zmanjšanje simptomov z instrumentalnimi fizioterapevtskimi metodami – TECAR in lasersko terapijo, v kombinaciji s specialnimi tehnikami manualne terapije. Ob zmanjšanju simptomov se je pričelo s ciljno usmerjeno terapevtsko vadbo, ki je v pozni fazi rehabilitacije prešla v napredno kineziološko vadbo.
Končno stanje: Pacient je ob zaključku zdravljenja poročal o skoraj popolni odpravi bolečin in občutno boljšem funkcionalnem stanju. Za zagotovitev dolgoročnih učinkov zdravljenja se je pacient vključil še v program dolgotrajne preventivne vadbe.
V kliniki Medicofit vam nudimo učinkovito in strokovno podkrepljeno rehabilitacijsko zdravljenje hernije medvretenčnega diska ter z njo povezanih bolečin in težav. Rehabilitacija diskus hernije je zasnovana na individualni ravni pacienta, poleg tega pa je cilj ob odpravljanju bolečin tudi dolgoročno spremeniti življenjski slog.
Pogosti kirurški posegi hernije diska
Evakuacija hernije diska (mikrodiscektomija)
Mikrodiscektomija predstavlja najpogostejšo operacijo na ledveni hrbtenici. Pri posegu se odstrani košček medvretenčne ploščice, ki pritiska na živčno korenino. Vezivni obroč je pri posegu z izjemo manjše vstopne odprtine nedotaknjen in omogoča dobro ohranjanje višine medvretenčnega prostora. Uporablja se mikrokirurška tehnika zato je kolateralna škoda obhrbteničnih tkiv minimalna.
Dekompresija ledvene hrbtenice
Gre za bolj kompleksen kirurški poseg, pri katerem se odstrani vzroke za utesnitev hrbteničnega kanala (spinalna stenoza). Odstrani se lahko več struktur hrbtenice kot so lamina, rumeni ligament, trnasti odrastki, del fasetnih sklepov in osteofiti. Cilj posega je sprostitev živčnih korenin. Pri posegu pride do kolateralne poškodbe mišice multifidus in posledično tudi do akutne oslabitve ekstenzorjev ledvene hrbtenice. Pomembno je vedeti, da se po posegu tkivo zabrazgotini, kar poveča togost lumbalnega dela hrbtenice po posegu.
Zatrditev ledvene hrbtenice (spondilodeza oziroma spinalna fuzija)
Pri posegu se z uporabo sintetičnih implantatov (vijaki, palice, kletke, umetna kost, …) stabilizira hrbtenico na primarni ravni (med dvemi vretenci se zaraste kost). Popolen proces fuzije dveh vretenc lahko traja več let, konča se, ko se prostor med vretenci popolnoma zakosteni. Pri posegu obstaja možnost zakasnitve določenih rehabilitacijskih mejnikov (hoja po hodniku ali stopnicah).
Zatrditev LS prehoda s sprednjim pristopom (ALIF)
ALIF je kirurški poseg, ki izboljša držo ter sprosti bolečine v hrbtenici z zatrditvijo vretenc na ledveno-križnem prehodu skozi anteriorni pristop. S posegom se izboljša ravnovesno lego hrbtenice in zmanjša obremenitev na križ. Poseg se uvršča med nizko invazivne kirurške posege zaradi nizke stopnje kolateralnih poškodb mehkih tkiv in hitrejšega pooperativnega okrevanja.
Nekaj podatkov o operativnih posegih hernije diska v ledvenem delu hrbtenice – povprečen čas operacije je 75 minut s precej majhno izgubo krvi (49,5 ml), zato je transfuzija potrebna le v okrog 2% primerov. Pri 95% operiranih med operacijo ne pride do takojšnjih zapletov, 4% pacientov pa operacijo ponovi v roku enega leta.
V Sloveniji je letno izvedenih približno 2800 operacij hernij medvretenčnega diska, več kot polovica jih je glede na znanstveno literaturo nepotrebnih, saj bi se stanje lahko izboljšalo z vadbeno rehabilitacijo. Z operativnim posegom hernije diska odstranimo akutno simptomatiko, vzroka nastanka pa nikakor.
Chiu, C. C., Chuang, T. Y., Chang, K. H., … in Hsu, W. Y. (2015). The probability of spontaneous regression of lumbar herniated disc: a systematic review. Clinical Rehabilitation, 29(2):184-195.
Court, C., Mansour, E. in Bouthors, C. (2017). Thoracic disc herniation: surgical treatment. Orthopaedics and Traumatology: Surgery and Research, 104:531-540.
Earhart, J. S., Roberts, D., Roc, G., … in Wellington, H. (2012). Effects of lumbar disk herniation on the careers of professional baseball players. Orthopedics, 35:43-49.
Hayden, J. A., van Tulder, M. W. in Tomlinson, G. (2005). Systematic review: strategies for using exercise therapy to improve outcomes in chronic low back pain. Annals of internal medicine, 142(9), 776–785.
Heliövaara, M., Mäkelä, M., Knekt, P., Impivaara, O. in Aromaa, A. (1991). Determinants of sciatica and low-back pain. Spine, 16(6), 608–614.
Koes, B. W., van Tulder, M. W. in Peul, W. C. (2007). Diagnosis and treatment of sciatica. BMJ, 334:1313-1317.
Quint, U., Bordon, G., Preissl, I., … in Rosenthal, D. (2012). Thoracoscopic treatment for single level symptomatic thoracic disc herniation: a prospective followed cohort study in a group of 167 consecutive cases. European Spine Journal, 21:637-645.
Sakou, T., Masuda, A., Yone, K. in Nakagawa, M. (1993). Percutaneous discectomy in athletes. Spine (Phila Pa 1976), 18:2218-2221.
Videman, T., Nurminen, M. in Troup, J. D. G. (1990). Lumbar spinal pathology in cadaveric material in relation to history of back pain, occupation and physical loading. Spine, 15(8):728.
Weinstein, J. N., Tosteson, T. D., Lurie, J. D., … in Deyo, R. A. (2006). Surgical vs nonoperative treatment for lumbar disk herniation: the Spine Patient Outcomes Research Trial (SPORT): a randomized trial. JAMA, 296(20), 2441–2450.
Yamaguchi, J. T. in Hsu, W. K. (2019). Intervertebral disc herniation in elite athletes. International Orthopaedics, 43(4):833-840.
