Ahilova tetiva je najmočnejša in najdaljša tetiva v človeškem telesu, ki povezuje mišice meč (gastrocnemius in soleus) s petno kostjo.
Njena funkcija je ključna za gibanje stopala navzgor in navzdol ter omogoča vsakodnevne aktivnosti, kot so hoja, tek, skakanje in hoja v hrib. Brez pravilnega delovanja Ahilove tetive bi bili takšna gibanja zelo otežena ali celo nemogoča.
Kaj je kontraktura Ahilove tetive? Kratka Ahilova tetiva je stanje, pri katerem se tetiva skrči, postane manj prožna in zato omejuje gibanje gležnja ter stopala. To stanje pogosto povzroča nelagodje in bolečino, saj zmanjšana prožnost tetive omejuje gibljivost in povzroča nepravilnosti v hoji in gibanju.
Če kontrakture Ahilove tetive ne zdravimo pravočasno, lahko povzroči dolgotrajne posledice, kot so:
- Zmanjšana gibljivost gležnja: Kar vodi do težav pri hoji, teku in drugih telesnih aktivnostih.
- Nepravilna hoja: Zaradi omejene prožnosti tetive se spremeni način hoje, kar lahko vpliva na druge sklepe, kot so kolena, boki in hrbtenica.
- Povečano tveganje za druge poškodbe: Nezdravljena kontraktura lahko privede do dodatnih težav, kot so plantarni fasciitis, stresni zlomi in poškodbe kolena.
- Omejena kakovost življenja: Kronična bolečina in omejena gibljivost lahko znatno vplivata na kakovost življenja, saj je lahko težko opravljati vsakodnevne dejavnosti.
Z ustrezno rehabilitacijo in zdravljenjem se gibljivost lahko povrne, bolečina pa zmanjša ali popolnoma odpravi, kar pripomore k izboljšanju vaše funkcionalnosti.
Do kratke Ahilove tetive lahko pride iz več razlogov. Vzroke običajno razdelimo na prirojene in pridobljene.
Prirojeni dejavniki:
- Genetska predispozicija: Nekateri ljudje se rodijo s krajšo Ahilovo tetivo ali so genetsko nagnjeni k manjši elastičnosti tkiva.
- Prirojene ortopedske težave: Motnje, kot so cerebralna paraliza, prirojena deformacija stopala ali prirojene nepravilnosti mišic, lahko vplivajo na razvoj kontrakture tetive že od zgodnjega otroštva.
Pridobljeni dejavniki:
- Pomanjkanje raztezanja in telesne aktivnosti: Ljudje, ki se ne ukvarjajo z redno telesno aktivnostjo ali raztezanjem, so bolj nagnjeni k skrajšanju Ahilove tetive.
- Poškodbe ali operacije: Poškodbe mišic meč, gležnja ali operacije na spodnjem delu noge lahko povzročijo brazgotinjenje, ki zmanjša gibljivost tetive – tendinopatijo Ahilove tetive.
- Starost: S staranjem postaja tetiva manj prožna, kar povečuje tveganje za prikrajšanje tetive.
- Nepravilna drža ali hoja: Slaba biomehanika telesa, nepravilna hoja ali kompenzacije zaradi drugih poškodb lahko povzročijo prekomerno napetost in skrajšanje tetive.
Ali ste vedeli, da je vzrok lahko tudi neustrezna obutev? Dolgotrajno nošenje visokih pet ali čevljev brez ustrezne podpore lahko poveča tveganje za razvoj kontrakture, saj je tetiva ves čas v skrajšanem položaju.
Simptomi kontrakture Ahilove tetive se pogosto razvijajo postopoma in se lahko razlikujejo glede na resnost stanja. Glavni simptomi vključujejo:
- Bolečina v peti in nelagodje: Običajno se pojavi v zadnjem delu pete ali gležnja in se poslabša po telesni aktivnosti ali daljšem obdobju mirovanja.
- Omejena gibljivost gležnja: Ljudje pogosto težko upognejo stopalo proti golenici, kar lahko povzroča težave pri hoji, teku ali stoji na prstih.
- Togost: Pogosto se zjutraj ali po daljšem obdobju počitka pojavi občutek togosti, ki se lahko izboljša z razgibavanjem.
- Nenormalna hoja: Zaradi togosti tetive ljudje pogosto hodijo na prstih ali imajo težave pri optimalni poravnavi stopal.
- Napetost in otekanje: Ahilova tetiva je lahko občutljiva na dotik, območje okoli nje pa otečeno.
V zgodnji fazi je prisotna občasna togost in blaga bolečina, ki se običajno pojavi po telesni aktivnosti in izgine po počitku. V kronični fazi se pojavijo hude omejitve gibanja, stalna bolečina in kompenzacijske težave, ki lahko privedejo do drugih poškodb ali ortopedskih težav.
Naročite se na zdravljenje (pre)kratke Ahilove tetive
Diagnoza kontrakture Ahilove tetive temelji na kliničnem pregledu in radioloških preiskavah.
Zdravnik ali fizioterapevt bo ocenil obseg gibanja gležnja, občutljivost tetive in morebitno otekanje. Test “Thompson” je pogost test, ki preverja, ali se tetiva primerno skrči, ko stisnemo mišice meč.
Radiološke metode: Rentgenske slike, ultrazvok ali MRI se uporabljajo za izključitev drugih težav, kot so rupture ali kalcinacije tetive, ter za natančno oceno resnosti skrajšanja in morebitne zadebelitve tetive.
Fizioterapevtsko zdravljenje kontrakture Ahilove tetive
Fizioterapija je običajno prva izbira pri zdravljenju kontrakture Ahilove tetive in je ključna za izboljšanje prožnosti in gibljivosti tetive.
Rehabilitacija v kliniki Medicofit je celovita in prilagojena posamezniku ter vključuje kombinacijo sodobnih fizioterapevtskih tehnik z namenom čim hitrejšega in učinkovitega zdravljenja.
Ekscentrične vaje: Vaje postopoma povečujejo obremenitev, da se tetiva učinkovito krepi in podaljša. Začne se z lažjimi vajami, nato pa se intenzivnost postopoma povečuje, da se tetiva postopoma prilagodi.
Študije kažejo, da je 12-tedenski program ekscentričnega treninga izredno učinkovit za zmanjšanje bolečine in izboljšanje gibljivosti.
Udarni globinski valovi (ESWT): V kliniki Medicofit se uporabljajo udarni valovie za pospeševanje celjenja tetive. Terapija ESWT vključuje usmerjanje nizkoenergijskih ali visokofrekvenčnih zvočnih valov na prizadeto območje. Te valove uporabijo za stimulacijo krvnega pretoka in regeneracijo tkiva, kar pospeši proces celjenja. Terapijo izvajajo v kombinaciji z vajami za maksimalne rezultate.
Ultrazvočna krioterapija SIXTUS: Ta inovativna terapija združuje uporabo mraza in ultrazvočnih valov za zmanjšanje bolečine in vnetja.
Manualna terapija in raztezne vaje: Poleg sodobnih tehnik se uporabljajo tudi tradicionalne metode, kot so manualna terapija (masaža in manipulacija) ter raztezne vaje za povrnitev gibljivosti tetive. Raztezne vaje so skrbno načrtovane in prilagojene posamezniku, fizioterapevt pa spremlja njihov napredek in prilagaja program glede na odziv tetive na zdravljenje.
Po zmanjšanju bolečine in izboljšanju gibljivosti se vključujejo tudi vaje za krepitev mišic meč, gležnja in stopala, kar omogoča dolgoročno stabilnost in preprečuje ponovitev kontrakture.
Kirurške in nekirurške možnosti zdravljenja:
- Nekirurške metode: Uporaba opornic, ortopedskih vložkov, injekcij kortikosteroidov ali fizioterapija so običajne metode zdravljenja. Te metode se uporabljajo predvsem pri manj resnih primerih in so zelo učinkovite, če se začnejo izvajati pravočasno.
- Kirurški poseg: V hujših primerih, ko konzervativno zdravljenje ni uspešno, se lahko priporoči kirurški poseg za sprostitev ali podaljšanje tetive.
S pravilnim in pravočasnim zdravljenjem večina bolnikov doseže popolno okrevanje in povrne normalno funkcionalnost tetive. Blagi primeri se običajno izboljšajo v 8-12 tednih z dosledno rehabilitacijo, medtem ko bolj napredovali primeri lahko zahtevajo več mesecev rehabilitacije.
Dolgoročna napoved je odlična za tiste, ki sledijo nasvetom strokovnjakov in izvajajo priporočene vaje. Redno izvajanje razteznih vaj, uporaba ustrezne obutve ter izogibanje ponavljajočim se obremenitvam Ahilove tetive lahko prepreči ponovitev kontrakture.