Osgood-Schlatter sindrom (OSS) je športna poškodba, ki prizadane 1 od 10 mladostnikov in celo 1 od 5 mladih športnikov.
Osgood-Schlatter sindrom oziroma osteohondroza je vnetje, ki prizadane patelarni ligament (to je ligament, ki pripenja kost pogačice na kost tibie) na njegovem narastišču in zavira normalno rast kosti.
Občasna bolečina se pri 25% posameznikov najprej pojavi na narastišču tibialnega ligamenta, ki sčasoma postaja stalna in intezivnejša. Značilna je ostra bolečina, ki se poveča pri obremenitvah (dolgotrajna hoja, hoja po stopnicah, tek, skoki). Pogosto se ob bolečini pojavi kostna izboklina.
Osgood-Schalatter sindrom se razvije na obeh kolenih pri kar 20 do 30% vseh mladostnikov.
Uspešno fizioterapevtsko zdravljenje se osredotoča na zmanjšanje bolečine, okrepitev kolenskih mišic, povečanje gibljivosti v kolenu, vzpostavitev pravilnih gibalnih vzorcev in biomehaniko hoje.
Neustrezno zdravljenje Osgood-Schlatter sindroma vodi do nestabilnosti v kolenu in nezmožnosti obremenjevanja noge (težava pri hoji). Približno 10% vseh posameznikov razvije dolgotrajnesimptome, ki ga omejujejo v odrasli dobi.
Anatomija kolenskega sklepa
Kolenski sklep je najpopolnejši in hkrati najkompleksnejši sklep v človeškem telesu.
Sestavljen je iz dveh kosti (femur in tibia) in treh sklepov (tibiofemoralni, patelofemoralni in tibiofibularna sindesmoza). Dinamično stabilnost kolenskega sklepa predstavljajo mišice in statično stabilnost predstavljajo ligamenti oziroma vezi (sprednja križna vez, zadnja križna vez, notranja kolateralna vez in zunanja kolateralna vez).
Posebnost kolenskega sklepa je v dveh meniskusih, ki delujeta kot blažilca v kolenskem sklepu, z namenom lažjega prenos teže in obremenitve telesa.
Največja stegenska mišica (m. Quadriceps) se preko pogačice (lat. Patella) in patelarnega ligamenta pripenja na kost tibie. Kostno mesto pripenjališča se imenuje tuberositas tibie, ki se skozi mladostniško dobo razvija, raste in s časoma okrepi.
Glavni dejavniki za nastanek Osgood Schlatter sindroma
Osgood-Schlatter sindrom najpogosteje nastane v puberteti med fazo rasti pri fantih med starostjo 10 in 15 let ter pri dekletih med starostjo 8 in 13 let.
Sindrom se pojavi hitreje pri dekletih zaradi procesov odraščanja, saj dve leti prej dosežejo fazo rasti v kosti kot fantje (kosti pri puncah se razvijajo hitreje).
Včasih je bil OSS pogostejši pri fantih vendar se razlika pojavnosti med spoloma manjša.
Statistično gledano so najpogostejše prizadeti športniki, pri katerih je potrebno veliko teka in skokov, kot so nogomet, košarka, odbojka, gimnastika ali balet.
Glavni mehanizem nastanka Osgood-Schlatter sindroma je vnetje na pripenjališču patelarnega ligamenta na kosti tibie, kjer je predel »rastne ploščice«, ki se z rastjo okrepi.
Nastane zaradi ponavljajočih preobremenitev, napetega patelarnega ligamenta, prehitre rasti, prevelike telesne teže, travmatične poškodbe ali zloma tibie.
Napet patelarni ligament povzroči bolečino in vidno vdolbino/ kostno izboklino pod kolenom.
Ponavljajoč mehanični nateg ligamenta povzroča mikrovaskularne poškodbe in vnetje, ki vplivajo na nastanek otekline, bolečine, vnetja in občutljivosti na dotik.
Dolgotrajne mikrovaskularne poškodbe in vnetje povzročijo spremembe na kosti, ki se pri 10% posameznikih ne zaraste pravilno. Takšno stanje je indikacija za operacijski poseg zaradi omejujoče bolečine.
Najpogostejši simptom Osgood-Schlatter je ostra bolečina pod kolenom, ki se stopnjuje z obremenitvijo (hoja, počep, hoja po stopnicah, tek, športne aktivnosti) in zmanjša med počitkom.
Značilna je kostna izboklina pod pogačico (na kosti tibie), ki postane otekla in občutljiva na dotik.
Eden od simptomov Osgood-Schlatter sindroma je prenapetost mišič kolenskega sklepa (velika stegenska mišica, zadnja loža – »hamstringi« ali mečna mišica).
Pogosto se pojavijo težave z ravnotežjem telesa med izvajanjem funkcionalne aktivnosti.
Dolgotrajajoča ostra bolečina povzroči zmanjšano vsakodnevno funkcionalnost (izvajanje športnih aktivnosti) in okrnjeno hojo (oziroma »šepanje«).
Simptomi so pogosto prisotni od 12 – 18 mesecev.
Specialen diagnostični pregled
Fizioterapevt diagnostik opravi specialen diagnostični pregled, ki vključuje anamnezo, pregled zgodovine bolezni, funkcionalno stanje telesa, oceno artrokinematike, mišično sorazmerje in vzdržljivost, oceno bolečine, oceno ravnotežja in koordinacije, funkcionalne gibalne vzorce in biomehanike hoje.
Diagnostični pregled omogoči vpogled v delovanje telesa, vzroka nastanka težav in posledic, ki jih je bolezensko stanje povzročila.
Občasno je indicirano diagnostični slikanje z rentgenom, ki na sliki prikaže vnetje v začetni fazi Osgood-Schlatter sindroma. Ponavadi se opravi rentgensko slikanje z namenom izključitve zloma kosti tibie, infekcija ali tumorja kosti.
Pomembno je razločiti Osgood-Schlatterjev sindrom od ostalih bolezni, ki prizadanejo kolenski sklep, kot so skakalno koleno, tekaško koleno, patelarni tendinitis in infrapatelarni bursitis.
Diagnostično poročilo je osnova za določitev individualnega fizioterapevtskega programa.
Fizioterapija Osgood-Schlatter sindroma
Akutna faza
Akutna faza fizioterapevtskega zdravljenja primarno zajema kontrolo simptomatike, z namenom zmanjšanja bolečine in otekline, ki sta nastali kot posledica vnetja.
V akutni fazi fizioterapije se uporablja postopke krioterapije, termoterapije in izvajanja izometričnih vaj (aktivacija mišic, ki vpliva na zmanjšanje bolečine) vključno z uporabo najsodobnejše tehnologije.
TECAR terapija, PERISO terapija, elektroterapija HiTOP, LASER terapija in ultrazvočna terapija vplivajo na procese v telesu, ki povzročijo hitrejše celjenje tkiva, zmanjšajo bolečino, oteklino in vnetje.
Pri akutni fazi zdravljenja se priporoča omejitev izvajanja aktivnosti, ki povzročajo bolečino (vključno s športom) in aktiven počitek.
Za stabilnejši občutek in povečanje delovanja limfnega sistema pri vsakodnevnih aktivnostih se namesti kineziotaping na predel kolena. Pri določenih posameznikih se uporablja tudi kolenska opornica, ki se namesti pod pogačico (za občutek stabilnosti med izvajanjem aktivnosti).
Akutna faza zdravljenja traja od nekaj dni do največ tri mesecev nato nastopi subakutna faza, ki traja od tri do šest mesecev. Kronična faza zdravljenja nastopi po 6 mesecih soočanja s simptomi in boleznijo.
Glavna mišična tveganja pri posameznikih z Osgood-Schlatter sindromom so slabša fleksibilnost velike stegenske mišice (m. Quadriceps) in zadnje stegenske lože (hamstrings). Bolečina se pojavlja med izvajanjem pasivnega in aktivnega giba pokrčenja kolena (fleksije) in pri dodajanju upora med gibom iztega kolena (ekstenzije).
Krepitev sklepa
Naslednja faza fizioterapevtskega zdravljenja se osredotoča na manualno terapijo, progresivno telesno vadbo, raztezane vaje (zelo pomembno pri zakrčenosti velike stegenske mišice in zadnje lože) in krepitvijo dinamičnih stabilizatorjev kolenskega sklepa – mišic. Progresiven trening pomeni sprotno povečevanje obremenitev pri izvajanju vaj, da se strukture v telesu hitreje in učinkovitejše krepijo ter dosegajo višjo raven delovanja.
Kineziološki program zajema različne oblike vadbe (propriceptivno, nevro-mišično in pliometrično) za hitrejšo vrnitev v šport. Pliometrična priprava je pri zdravljenju Osgood-Schlatter sindroma ključnega pomena pred vrnitvijo v šport saj zahteva, da dosežemo v najkrajšem možnem času maksimalno aktivnost (silo) v mišici.
Priprava vključuje skoke, doskoke in hiter tek, ki izboljšajo refleksno aktivacijo telesa in izboljšajo mišično delovanje med izvajanjem športnih gibov.
Posebnosti pri športnikih
Fizioterapevtsko zdravljenje Osgood-Schlatter sindroma se pri 80% nogometaših uspešno izvaja sočasno z normalnimi treningi v klubu, kljub prisotnosti simptomov.
Košarkarji se vrnejo na igrišče brez simptomov Osgood-Schlatter sindroma po 6 mesecih fizioterapevtskega zdravljenja.
Fizioterapevtsko zdravljenje Osgood-Schlatter sindroma je dolgotrajno (traja od nekaj mesecev do več let) vendar se posamezniki ob zmanjšanju bolečine in pravilnem progresivnem treningu hitreje vrnejo k športnim treningom.
Kondicijska priprava za vrnitev v šport in preventivni kineziološki vadbeni program pripravita športnika na ponovno izvajanje športnih aktivnosti v boljši formi, kot pred nastalo poškodbo.
Osgood-Schlatter sindrom je dolgotrajno bolezensko stanje, ki v večini primerov izzveni v roku do dveh let.
Najpogosteje se pojavi pri mladostnikih, še posebej podvrženi so tisti, ki trenirajo šport, kateri zahteva veliko eksplozivnih gibov, teka in skokov.
Športniki opisujejo ostro bolečino pod kolenom, ki se poveča med izvajanjem športnih aktivnosti in postopoma umiri med počitkom. Ob bolečini so prisotni simptomi mišične zakrčenosti, otekline, kostne izbokline in občutljivosti na dotik.
Deklice prizadane hitreje kot fante zaradi hitrejšega prestopa v pubertetniško dobo.
Najpogosteje se zdravi konzervativno v obliki fizioterapije, redko je potrebno operativno zdravljenje. Primarna faza zdravljenja zajema diagnostični pregled in potrditev pravilne diagnoze. Diagnostično poročilo nam poda vpogled v simptome in omejitve telesa.
Fizioterapevtsko zdravljenje Osgood-Schlatter sindroma je osredotočeno na odpravo simptomov in vzrokov bolezni preko izvajanje manualne terapije, progresivne specialne vadbe (izometričnih vaj, vaje za krepitev, vaje za mobilizacijo, vaje za ravnotežje, pliometrična vadba), uporabe instrumentalnih naprav in kineziotapinga.
Vsakega posameznika vodimo od začetka pojava simptomov Osgood-Schlatter sindroma do vrhunske kondicijske pripravljenosti za vrnitev v šport.
- Vaishya R, Azizi AT, Agarwal AK, Vijay V. Apophysitis of the Tibial Tuberosity (Osgood-Schlatter Disease): A Review. Cureus. 2016 Sep 13;8(9):e780. doi: 10.7759/cureus.780. PMID: 27752406; PMCID: PMC5063719.
- Neuhaus, C., Appenzeller-Herzog, C., & Faude, O. (2021). A systematic review on conservative treatment options for OSGOOD-Schlatter disease. Physical therapy in sport : official journal of the Association of Chartered Physiotherapists in Sports Medicine, 49, 178–187.
- Smith JM, Varacallo M. Osgood Schlatter Disease. [Updated 2022 Sep 4]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK441995/
- Kelc R., 2018. Anatomija in klinični pregled kolenskega sklepa. In: Koleno v ortopediji. XIV Mariborsko ortopedsko srečanje. Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor, 13-22.
- Çakmak, S., Tekin, L. & Akarsu, S. Long-term outcome of Osgood-Schlatter disease: not always favorable. Rheumatol Int34, 135–136 (2014). https://doi.org/10.1007/s00296-012-2592-0
- Corbi F, Matas S, Álvarez-Herms J, Sitko S, Baiget E, Reverter-Masia J, López-Laval I. Osgood-Schlatter Disease: Appearance, Diagnosis and Treatment: A Narrative Review. Healthcare (Basel). 2022 May 30;10(6):1011. doi: 10.3390/healthcare10061011. PMID: 35742062; PMCID: PMC9222654.
- Jakovljević, Aleksandar & Grubor, Predrag & Simovic, Slobodan & Bijelic, Snezana & Maran, Milorad & Kalacun, Dario. (2010). Osgood Schlatter’s disease in young basketball players. Sportlogia. 6. 74-80. 10.5550/sgia.1002074.
- Osgood-Schlatter Disease in youth elite football: Minimal time-loss and no association with clinical and ultrasonographic factors. (2022, March 9). Osgood-Schlatter Disease in Youth Elite Football: Minimal Time-loss and No Association With Clinical and Ultrasonographic Factors – ScienceDirect. Retrieved December 5, 2022, from Science Direct.