Lažji zvin gležnja je ena najpogostejših akutnih poškodb, ki lahko močno vpliva na vsakodnevno gibanje in športne aktivnosti. Čeprav gre pogosto za manjšo poškodbo, ki se hitro zaceli, lahko nepravilno zdravljenje vodi v dolgotrajne težave in ponovitve.
Kar 85 % zvinov gležnja se zgodi zaradi natega zunanjih vezi, kar imenujemo lateralni oziroma inverzijski zvin. Ta poškodba se najpogosteje pojavi pri nepričakovanih obratih, skokih ali pristankih, kjer stopalo nenadno zavije navznoter.
Ste vedeli, da so ženske bolj nagnjene k tovrstnim poškodbam zaradi različnih anatomskih in biomehanskih dejavnikov? Poleg tega so bolj izpostavljeni mladi, športniki in osebe z že predhodnimi poškodbami gležnja.
Ko pride do lažjega zvina, je hitro in pravilno ukrepanje ključno. Postopek PRICE (zaščita, počitek, hlajenje, kompresija in elevacija) je osnova prve pomoči in bistveno prispeva k zmanjšanju bolečine, otekline in preprečevanju nadaljnjih poškodb.
Ne pozabimo, da lahko že ena nepravilno zdravljena poškodba poveča tveganje za ponovitev zvina za kar 70 %. V tem članku bomo raziskali, kako prepoznati simptome lažjega zvina, kako pravilno ukrepati takoj po poškodbi in katere metode rehabilitacije so najbolj učinkovite.
Prva pomoč pri zvinu gležnja
Upravljanje pri lažjih zvinih se začne s pregledom stanja in fizioterapijo. Zdravljenje primarno začnemo s pristopom PRICE. T
a vključuje zaščito pred nadaljnjimi poškodbami gležnja, počitek 24 h po poškodbi, hlajenje (15-20 min, 1-3 x dnevno), kompresijo s kompresijskim bandažiranjem za nadzor otekline in elevacija z dvigom gležnja nad nivo srca.
Simptomi pri zvinu gležnja
Pacienti, ki utrpijo lažji zvin gležnja pogosto poročajo o:
- bolečini,
- oteklini,
- hematomu (modrici) okrog gležnja,
- omejeni gibljivosti in
- nestabilnosti sklepa.
Če so simptomi zmerni je potrebno stanje spremljati, če se ti poslabšajo je potrebno stanje čimprej sanirati!
Naročite se na zdravljenje zvina gležnja
Diagnoza in zdravljenje lažjega zvina gležnja
Diagnoza lažjega zvina gležnja
Pri diagnozi je sprva potrebno opraviti podrobno anamnezo, kjer ugotovimo, da se bolečina in oteklina nahajata na predelu gležnja in stopala in značilen je nenaden pojav bolečine ob akutnem dogodku.
Sledi klinični pregled, kjer je prvo potrebno izločiti možnost zloma (s pomočjo Ottawa pravil). Pri kliničnem pregledu ugotovimo, da je gibljivost omejena in boleča ter, da je prisotna oteklina.
Lahko si pomagamo tudi z različnimi kliničnimi testi kot sta:
- Sprednji predalčni test (za ATFL – anteriorni talofibularni ligament) in
- Talar tilt test.
Nato izurjeni fizioterapevti izdelajo načrt zdravljenja prilagojenega vsakemu posamezniku.
Zdravljenje lažjega zvina gležnja
Pri zvinih gležnja je ključnega pomena za boljše funkcionalne rezultate rehabilitacija, ki se začne čimprej!
Za uspešno zdravljenje v Kliniki Medicofit primarno poudarjajo edukacijo pacienta o samem stanju in postopnem stopnjevanju aktivnosti ter povečevanju obsega gibljivosti z razteznimi vajami.
Uporabni so tudi fizikalni agensi, kot je Wintercare Tecar terapija in Sixtus ultrazvočna krioterapija za odpravljanje simptomov. Smiselno je tudi izvajanje manualne terapije s sklepno mobilizacijo za povečanje obsega gibljivosti.
Kot dopolnilna terapija se svetuje uporaba opornice oziroma taping med aktivnostmi dokler pacient ni sposoben samozavestno izvajati vaj, tako mu nudimo občutek stabilnosti.
Sledi krepitev mišic spodnjega uda in jedra s progresivnimi vajami za mišično-vezivno moč, da preprečimo ponovno poškodbo, saj so predhodni zvini, ki niso bili primerno obravnavani dejavnik tveganja in se ponovijo v kar 70 %.
Sledi specifična vadba za izboljšanje ravnotežja tako statična kot dinamična in učenje pravilne tehnike hoje in teka, kjer želimo pacienta naučiti pravilnih gibalnih vzorcev. Pacienta je potrebno spodbujati za funkcionalno vadbo tudi doma. Vadba se stopnjuje dokler ne doseže polne obremenitve kot pred poškodbo.
Pravilno in pravočasno zdravljenje zvinov omogoča celjenje poškodovanih tkiv in zmanjšuje tveganje za dolgotrajne težave!
Prognoza po lažjem zvinu gležnja je navadno zelo dobra, vendar je potrebno upoštevanje zdravljenja in sledenje rehabilitacijskemu programu. Navadno je čas okrevanja okrog 2 tedna, kar pa se lahko razlikuje med posamezniki.
Čeprav je prognoza po lažjem zvinu ugodna, je ključno upoštevati navodila fizioterapevtov in kineziologov!
Bleakley, C. M., Taylor, J. B., Dischiavi, S. L., Doherty, C. in Delahunt, E. (2019). Rehabilitation Exercises Reduce Reinjury Post Ankle Sprain, But the Content and Parameters of an Optimal Exercise Program Have Yet to Be Established: A Systematic Review and Meta-analysis. Archives of Physical Medicine and Rehabilitation, 100(7), 1367–1375. https://doi.org/10.1016/j.apmr.2018.10.005
Feger, M. A., Glaviano, N. R., Donovan, L., Hart, J. M., Saliba, S. A., Park, J. S. in Hertel, J. (2017). Current Trends in the Management of Lateral Ankle Sprain in the United States. Clinical Journal of Sport Medicine: Official Journal of the Canadian Academy of Sport Medicine, 27(2), 145–152. https://doi.org/10.1097/JSM.0000000000000321
Ferreira, J. N., Vide, J., Mendes, D., Protásio, J., Viegas, R. in Sousa, M. R. (2020). Prognostic factors in ankle sprains: a review. EFORT Open Reviews, 5(6), 334. https://doi.org/10.1302/2058-5241.5.200019
Michels, F., Wastyn, H., Pottel, H., Stockmans, F., Vereecke, E. in Matricali, G. (2022). The presence of persistent symptoms 12 months following a first lateral ankle sprain: A systematic review and meta-analysis. Foot and Ankle Surgery, 28(7), 817–826. https://doi.org/10.1016/j.fas.2021.12.002