Piriformis sindrom: vzroki, simptomi in zdravljenje

Ali ste kdaj občutili nenadno bolečino v zadnjici, ki se širi po nogi? Ste pomislili, da je morda kriv išias? Intenzivno bolečino v zadnjici, ki se širi navzdol po nogah pogosto povezujemo s težavami, ki izvirajo iz hrbtenice. V ozadju teh simptomov se pogosto skriva manj znan, a zelo resen problem – piriformis sindrom.

Piriformis sindrom je klinično stanje, pri katerem je prisoten spazem mišice piriformis, ki posledično prekomerno draži ishiadični živec. Izraža se z značilno bolečino v zadnjici, ki se lahko širi navzdol po nogi, v nekaterih primerih pa sta prisotna tudi otrplost ali mravljinčenje.

Stanje prizadene približno 10% ljudi, ki trpijo zaradi bolečin v križu. Izpostaviti velja, da je pogosto napačno diagnosticirano, kar lahko vodi do dolgotrajnih bolečin in omejene mobilnosti.

Brez ustrezne rehabilitacije in zdravljenja lahko ta sindrom povzroči trajne poškodbe živcev, kronično bolečino in gibalno omejitev. Zdravljenje piriformis sindroma temelji na celostni fizioterapevtski obravnavi, ki ne obravnava zgolj simptomov, ampak tudi dejanski vzrok težav.

Specialistična fizioterapija Medicofit se osredotoča na natančno diagnozo in celostno obravnavo piriformis sindroma. Z individualno prilagojenimi programi rehabilitacije in strokovno vodenimi vajami vam pomagamo povrniti gibljivost in zmanjšati bolečino

Naročite se na zdravljenje piriformis sindroma

Piriformis sindrom je težko diagnosticirati, saj ima pogosto enako simptomatsko sliko kot išias, ki izvira iz težav s hrbtenico. Išias je posledica disfunkcije ledvene hrbtenice, kjer gre za utesnitev živca zaradi diskus hernije, spinalne stenoze ali artroze.

Pojavi se, kadar globoka zadnjična mišica – piriformis, zaradi prekomerne napetosti ustesni ishiadični živec, ki leži neposredno pod njo. Znanstveno dokazane anatomske variacije poteka ishiadičnega živca izpostavljajo, da le ta pri nekaterih osebah poteka neposredno skozi piriformis.

Ob draženju ishiadičnega živca se pojavlja tipična bolečina, ki izžareva iz zadnjice in se širi navzdol po zadnji strani stegna z možno distalno simptomatiko do stopala. Piriformis sindrom lahko v močni akutni obliki seva tudi na področje ledvene hrbtenice, vendar je največja intenziteta na področju kolka.

Anatomske variacije pomenijo, da ishiadični živec leži v različnih relacijah glede na mišico piriformis, saj lahko poteka nad mišico piriformis, pod mišico piriformis ali pa celo neposredno skozi njo.

Kako deluje mišica piriformis?

Hruškasta mišica, kot tudi imenujemo piriformis, je mišica globoke glutealne muskulature in leži neposredno pod mišico gluteus maximus oz. veliko zadnjično mišico.

Mišica piriformis je najbolj površinska mišica mišične skupine globokih glutealnih mišic in predstavlja občutljivo anatomsko področje. Poteka skozi veliki ishiadični foramen v medenici, neposredno pod njo pa vstopi ishiadični živec.

Piriformis je globoki lateralni stabilizator kolčnega sklepa, primarno izvaja zunanjo rotacijo kolka, asistira pa tudi pri abdukciji, ekstenziji, notranji rotaciji in fleksiji kolka. Funkcija mišice piriformis je stabilizacija medenice pri rotacijskih obremenitvah v sinergiji z ostalimi globokimi glutealnimi mišicami.

Ali ste vedeli, da je v povprečju ishiadični živec od mišice piriformis oddaljen zgolj med 1,5 in 3 cm, pri določenih anatomskih variacijah pa manj kot 0,9 cm?

Psevdoznanost pogosto napačno razlaga, da je potrebno mišico piriformis krepiti za boljšo stabilizacijo medenice npr. v povezavi s tekaškimi obremenitvami. Mišica piriformis je v resnici pomožna mišica, saj primarno stabilizacijo in prenašanje večjih obremenitev opravljajo večje mišice kolka, kot sta m. gluteus maximus in m. gluteus medius.

V okviru rehabilitacije piriformis sindroma je potrebno predvsem ustrezno okrepiti glavne mišične skupine kolka, mišico piriformis pa primerno obravnavati s specifičnimi intervencijami.

Za piriformis sindrom je značilna močna bolečina v predelu zadnjice, ki se pogosteje pojavi na eni strani kot na obeh, bolečina pa lahko seva po nogi navzdol do stopala. Distalna bolečina pri piriformis sindromu poteka po zadnji strani stegna.

Ena od značilnosti je tudi ta, da direkten pritisk na mišico piriformis poslabša simptomi, neznosno je predvsem sedenje na trših površinah. Stanje poslabša tudi povečana aktivacija globoke glutealne muskulature, do katere pride pri dlje časa trajajoči stoji ali ob izvajanju intenzivne vadbe za spodnje okončine, kolesarjenju in, v akutni fazi tudi ob hoji.

Za močno aktuno stanje piriformis sindroma je značilna tudi omejena gibljivost v kolku, mravljinčenje in senzorična omrtvičenost v predelu zadnjice. V skladu s tem se pogosto pojavlja asimetrija v moči abdukcije in zunanje rotacije kolka. V tem primeru je prizadeta stran bolečinsko omejena pri aktivaciji glutealnih mišičnih skupin.

Za razlikovanje med diskogenim išiasom in piriformis sindromom, je ključno razumevanje anatomije ter delovanja mišice piriformis in ishiadičnega živca.

Najpogostejši mehanizem vzroka nastanka piriformis sindroma je preobremenitev mišice piriformis, ki nastane kot posledica slabše mišične funkcije velikih glutealnih mišic.

Razni članki pogosto navajajo, da je intenziven tek lahko eden od povzročiteljev, vendar gre pri teku v resnici za slabšo lokalno mišično vzdržljivost večjih glutelnih mišičnih skupin, kar povzroči prekomerno aktivacijo mišice piriformis, ki primarno sicer opravlja zgolj funkcijo stabilizatorja.

Kadar gluteus maximus in gluteus medius nista zmožna ustreznega prevzemanja mehanskih sil, piriformis prevzame njuno funkcionalno vlogo, kar posledično povzroči, da zaradi preobremenitve postane skrajšan in vzdražen.

Ali ste vedeli, da lahko piriformis sindrom povzroča tudi dolgotrajna hoja v kombinaciji z neustrezno mehaniko kolkov zaradi skrajšanih kolčnih mišic?

Športna aktivnost, ki je najbolj neposredno povezana s piriformis sindromom je kolesarjenje. Zaradi dolgotrajnih direktnih pritiskov na področje piriformisa in intenzivnega ponavljajočega obremenjevanja lahko postopno vodi v razvoj piriformis sindroma.

Do preobremenitve mišice piriformis lahko pride tudi neposredno zaradi povečanega dolgotrajnega pritiska na mišico v obliki dolgotrajnih ekscentričnih obremenitev ali pa direktnega pritiska pri sedenju.

Večje tveganje za razvoj težav imajo posamezniki z anatomsko variacijo, kjer je razdalja med mišico piriformis in ishiadičnim živcem krajša od 1.5 cm.

Naročite se na rehabilitacijo piriformis sindroma

Piriformis sindrom je pogosto težko ločiti od išiasa. Pomembno je, da fizioterapevt izvede diferencialno klinično testiranje ter postopoma izloči vse možne povzročitelje išiadičnih simptomov na nivoju hrbtenice.

Osnovno razumevanje klinične slike Išiasa in piriformis sindroma je v praksi pogosto zgolj površinsko. Piriformis sindrom ne spremlja bolečina v križu oz. je ta prisotna zgolj ob močno aktuno vzdraženem stanju. Torej, osnovni izvor bolečine v je predelu kolka. Kljub temu se moramo zavedati, da zgolj odsotnost bolečine v križu ni dovolj za diagnozo stanja piriformis sindrom, saj se tudi išias lahko kaže v različnih oblikah, na primer, s popolno odsotnostjo bolečine v križu oz. ledveni hrbtenici.

V kliniki Medicofit pri sumu na piriformis sindrom opravimo diagnostično terapijo, kjer testiramo direktno palpacijo na področje piriformisa in sočasno opravimo podrobno anamnezo bolečin v križu, kolkih in spodnjih udih. Izpostaviti velja, da gre lahko v redkih primerih hrbteničnih utesnitev ischiadičnega živca tudi za popolno odsotnost bolečine v hrbtu oz. za išias z asimptomatsko klinično sliko.

Pomembno je, da klinično diagnosticiranje izvaja ustrezno usposobljen specialist, ki bo natančen pri testu direktne palpacije piriformisa. Iz klinčne prakse vemo, da bo v primeru piriformis sindroma, direktna palpacija mišice piriformis občutljiva, s stopnjevanjem pritiska pa bomo dosegli večjo iritacijo stanja.

V sklopu diagnostičnega pregleda, fizioterapevt opravi vse klinične teste za nevrološke utesnitve na nivoju ledvene hrbtenice ter izvede obremenitveno testiranje hrbtenice za ustrezno diferencialno diagnosticiranje piriformis sindroma.

Po opravljeni diagnostični terapiji se v kliniki Medicofit izvaja specializirana fizioterapija za piriformis sindrom.

V začetni oz. akutni fazi sindroma piriformis izvajamo nevrodinamične vaje za ishiadični živec in pazimo, da z metodami zdravljenja pritiska na živec ne povečujemo. Agresivna trigger point terapija je v akutni fazi kontraindicirana. Enako velja za forsirano raztezanje, saj lahko oboje vzdraženo stanje poslabša.

Za lajšanje simptomov in pospeševanje regeneracijskih procesov izvajamo TECAR Wintecare terapijo in visokoenergijsko lasersko terapijo. Obe metodi učinkovito prispevata k zmanjšanju bolečine oz. vzdraženosti stanja. Ob izboljšanju simptomatike pričnemo z manualnimi tehnikami in vajami za pridobitev optimalne gibljivosti kolčnega sklepa.

Ključna za piriformis sindrom je izgradnja ustrezne obremenilne kapacitete kolka v obliki povečanja vzdržljivosti v moči mišic gluteus maximus in gluteus medius. Pomembno je tudi, da so gibalni vzorci ob zaključku rehabilitacije ustrezni z odsotnostjo kompenzatornih gibov ali mišičnih deficitov.

Pri uspešnem obravnavanju sindroma piriformisa ima pomembno vlogo tudi temeljita edukacija. Tekom obravnav vam specialist predstavi ustrezne ukrepe, kako se izogniti dodatnemu draženju ishiadičnega živca. Med te sodijo izogibanje prekomernemu sedenju, občasno ustavljanje ob daljšem potovanju z avtom ter redno izvajanje razteznih vaj.

Pri športnikih izvedemo polno obremenitev kolka v zaprti kinetični verigi in športno specifično testiranje. V teh primerih je vadba dodatno prilagojena glede na fizične obremenitve posameznega športa.

Koliko časa traja zdravljenje?

Celostno zdravljenje traja od 6 do 10 tednov za dosego vseh ciljev rehabilitacije. Potrebno je razumeti, da je odpravljanje bolečine piriformis sindroma zgolj prva faza zdravljenja, povrnitev polne gibalne funkcije in optimalno delovanje gibalnih vzorcev pa predstavlja normo za končanje rehabilitacije v drugi fazi zdravljenja.

Pri trajanju rehabilitacije sta pomembna dejavnika tudi doslednost izvajanja vaj in upoštevanje priporočil fizioterapevta. Posameznik, ki aktivno sodeluje v procesu zdravljenja, lahko hitreje doseže napredek. Na hitrost okrevanja vplivajo tudi splošna telesna pripravljenost, življenjski slog ter narava vsakodnevnih obremenitev.

V primerih, kjer gre za kronično stanje ali dlje časa prisotno močno vzdraženo stanje, lahko rehabilitacija traja do 16 tednov.

Malokatero področje rehabilitacije bolečin in fizioterapije vsebuje takšne razsežnosti psevdoznanosti, kot se pojavljajo v zvezi s stanji piriformis sindrom, išias in bolečina v križu. Piriformis sindrom je stanje, ki je pogosto povzročeno v kombinaciji z disfunkcijo glutealnih mišic.

Piriformis sindrom je stanje, ki ima oteženo pot postavljanja diagnoze. Ta mora biti diferencialna in sicer s kliničnimi testi, podrobno anamnezo, testi palpacije in testi mišične moči.

Najpogostejši splošni nasvet za piriformis sindrom je postalo miofascialno sproščanje v obliki asistence z masažnim valjčkom oz. žogico (foam rolling) ter raztezanjem piriformisa, kjer gre pogosto za vaje, ki povečujejo direkten pritisk na piriformis. Gre za hitre rešitve, ki niso usmerjene v celostno zdravljenje in lahko vodijo v kronični piriformis sindrom.

Na prisotnost stanja lahko posumite, kadar se spopadate s kronično bolečino v zadnjici ali pa močno akutno bolečino na zadnji ali zunanji strani kolka, ki se širi navzdol po eni ali obeh nogah. Takrat gre za utesnitev ishiadičnega živca, ki je najdaljši in najdebelejši živec v našem telesu, oživčuje pa naše spodnje okončine.

Utesnitev ishiadičnega živca je lahko diskogena na nivoju hrbtenice ali pa miofascialna povzročena s strani mišice piriformis.