Se vam občasno dogaja, da vas med hojo ali vstajanjem iz stola v križu močno zategne, bolečina pa lahko seva tudi vse do stopala? Ste med sedenjem nemirni, pri hoji pa vas preseneti pekoč ali zbadajoč občutek?
Vse to so lahko znaki ene najpogostejših težav sodobnega časa – protruzije diska, še posebej na ravni L5-S1 (med zadnjim ledvenim in prvim križničnim vretencem). Ta oblika poškodbe diska se lahko razvije postopoma, dolgo ostane neopažena, nato pa nas preseneti z bolečinami, ki močno vplivajo na kakovost življenja.
Protruzija diska L5-S1 je stanje, pri katerem se medvretenčna ploščica na prehodu med petim ledvenim in prvim križničnim vretencem izboči iz svojega običajnega prostora, pri čemer še ni prišlo do popolne rupture obroča. S tem lahko povzroči pritisk na bližnje živčne strukture in s tem bolečino, otrplost in druge nevrološke simptome.
Fizioterapija ima ključno vlogo pri obvladovanju simptomov in izboljšanju stanja. Z ustrezno usmerjeno vadbo, instrumentalnimi postopki zdravljenja in izobraževanjem o pravilnih gibalnih vzorcih lahko bistveno zmanjšamo bolečino, obnovimo gibljivost in preprečimo poslabšanje.
V nadaljevanju članka boste izvedeli, kaj pomeni protruzija diska L5-S1, zakaj nastane in kako lahko s strokovno fizioterapevtsko obravnavo uspešno odpravimo njene posledice.
Naročite se na zdravljenje protruzije diska L5-S1
Protruzija diska je izbočenje medvretenčne ploščice izven normalnih anatomskih meja, pri čemer pride do pretrganja zunanjega sloja diska. Čeprav ne gre za popolno hernijo, lahko že samo izbočenje pritiska na živčne korenine, kar povzroča bolečine, mravljinčenje, šibkost ali zmanjšano gibljivost. Zaradi anatomske lokacije in posledično večje biomehanske obremenitve, pride do protruzije diska najpogosteje na segmentu L5-S1.

Do protruzije diska največkrat pride zaradi kombinacije degenerativnih sprememb, nepravilne telesne drže, preobremenitev ali nenadnega napačnega giba. Pomemben dejavnik so tudi dolgotrajno sedenje, premalo gibanja in oslabele mišice, ki ne nudijo ustrezne opore hrbtenici.
Protruzija diska L5-S1 je pogosto diagnostično potrjena z MR, ki jasno pokaže izbočenje diska in njegov vpliv na živčne strukture, kar omogoča natančno oceno težave ter načrt ustreznega zdravljenja!
Lumbosakralni sklep L5-S1 je prehodno območje med ledvenim (L5) in križničnim (S1) delom hrbtenice ter ima ključno vlogo pri prenosu obremenitev iz hrbtenice na medenico ter spodnje okončine. Zaradi svoje anatomske lege in funkcije je ta predel pogosto podvržen mehanskim obremenitvam, kar lahko vodi do poškodb in degenerativnim sprememb.

Vretenci L5 in S1 imata specifične anatomske značilnosti. Vretence L5 ima spredaj telo in zadaj lok s trnastimi in prečnimi odrastki, ki služijo kot pritrdilna mesta za vezi. Vretence S1 pa predstavlja zgornji del križnice in je širši ter trikotne oblike, z značilnimi krilastimi stranskimi izrastki ter sredinskim grebenom na zadnji strani.
Med tema dvema vretencema se nahaja medvretenčna ploščica, sestavljena iz želatinastega jedra (nucleus pulposus) in fibroznega obroča (annulus fibrosus), ki deluje kot blažilec udarcev in omogoča gibanje. Korenine L5 spinalnega živca izstopajo skozi medvretenčne odprtine in se vključujejo v živčne poti, ki oživčujejo dele kolena, noge in stopala (senzorično in motorično).
Zaradi vsega naštetega je segment L5-S1 eden najpogosteje prizadetih segmentov pri težavah s hrbtenico. Pogoste okvare vključujejo hernijo diska, ki lahko povzroči išias, bolečine v križu in spondilolistezo, kjer pride do zdrsa vretenca.
Zaradi svoje biomehanske obremenjenosti in kompleksne strukture je področje L5-S1 posebej dovzetno za degenerativne spremembe in živčne utesnitve.
V predelu L5-S1, kjer se stikata zadnje ledveno in prvo križnično vretence, zaradi velikih mehanskih obremenitev pogosto prihaja do degenerativnih in strukturnih sprememb. Ta anatomski prehod je ključen za gibljivost trupa in prenos sil iz hrbtenice na medenico ter noge, zato ni presenetljivo, da je tudi eno najpogostejših mest za razvoj težav spodnjega dela hrbtenice.
Med najpogostejše težave na nivoju L5-S1 sodijo:
- protruzija diska (začetna oblika zdrsa medvretenčne ploščice – se še ne pretrga, ampak že pritiska na okoliške živčne strukture in lahko povzroča bolečine ter začetne znake išiasa),
- hernija diska (nadaljevanje protruzije – notranje jedro predre zunanji obroč in pritisne na živčne korenine, kar povzroča izrazite simptome),
- degenerativna bolezen diska (zaradi obrabe skozi leta pride do zmanjšanja višine in elastičnosti diska, kar lahko vodi v kronično bolečino),
- spondilolisteza (zdrs vretenca L5 napram S1 – lahko povzroči občutek nestabilnosti hrbtenice) in
- stenoza foraminalnega kanala (zožitev prostora, kjer potekajo živci, to lahko vodi do utesnitve, motnje občutkov ali šibkost v spodnjih okončinah) itd.
Ker je protruzija diska na nivoju L5-S1 pogosto le začetna faza težav z medvretenčnim diskom, ki lahko vodi do hujših degenerativnih sprememb in živčnih utesnitev, je pravočasno prepoznavanje in ustrezno zdravljenje ključnega pomena!
Naročite se na zdravljenje protruzije L5-S1
Diagnostika
Pri diagnozi protruzije diska L5-S1 najprej izvedemo podrobno anamnezo, kjer pridobimo podatke o naravi in lokaciji bolečine, trajanju simptomov ter morebitnih nevroloških znakih Nato opravimo klinični pregled, ki vključuje testiranje mišične moči, refleksov in senzoričnih funkcij v spodnjih okončinah, da ocenimo morebitno živčno utesnitev.

Za dokončno potrditev diagnoze uporabimo slikovne preiskave, predvsem MR, ki natančno prikaže stanje diska in njegov vpliv na okoliške strukture.
Na podlagi zbranih podatkov in slikovnih preiskav lahko nato načrtujemo ustrezno zdravljenje, ki običajno zahteva konzervativni pristop, pri bolj resnih primerih pa tudi kirurški poseg!
Zdravljenje
V akutni fazi zdravljenja protruzije diska L5-S1 se osredotočimo na zmanjšanje bolečine, vnetja in mišičnega spazma. V domačem okolju uvodoma priporočamo krajši počitek in razbremenitev. V sklopu fizioterapevtskega zdravljenja pričnemo s tehnikami in vajami za izboljšanje gibljivosti ter krepitev hrbtnih kot trebušnih mišic.

V sklopu celostnega pristopa uporabljamo tudi napredne instrumentalne metode zdravljenja, ki pospešijo biofiziološke procese zdravljenja in učinkovito zmanjšujejo bolečino. V kliniki Medicofit uporabljamo najsodobnejše aparaturne tehnike kot so Summus visokoenergijska laserska terapija, TECAR Wintecare terapija, EMS Dolorclast radialni in fokusni udarni valovi ter HiTop visokotonska elektroterapija. Omenjene metode dodatno lajšajo simptome in pripomorejo k boljši regeneraciji tkiva.
Ko se akutni simptomi umirijo, preidemo v kinezioterapevtsko fazo, kjer postopoma uvajamo specifične vaje za stabilizacijo ledvene hrbtenice, krepitev globokih trebušnih in hrbtnih mišic ter izboljšanje gibljivosti. V tej fazi vas tudi naučimo pravilne drže in gibalnih vzorcev, s čimer razbremenimo spodnji del hrbtenice ter zmanjšamo tveganje za ponovitev težav. Vadbena terapija se izvaja pod strokovnim nadzorom. Vaje postopoma prilagajamo posameznikovi zmogljivosti.

Omogočamo tudi podaljšano zdravljenje, ki poteka v okviru post-rehabilitacijske vadbe. Glavni namen takšne vadbe je vzdrževanje mišične moči in gibljivosti. Cilj te faze je preprečiti ponovne poškodbe, ohranjati zdravje hrbtenice ter dolgoročno izboljšati kakovost življenja.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 38-letni pisarniški delavec in rekreativni tekač, je ob vstajanju iz stola začutil močno bolečino v križu, ki se je razširila po zadnji strani desne noge. Bolečina se je sicer delno umirila, vendar je od takrat naprej stalno omejevala vsakodnevne dejavnosti.
Začetno stanje: Pacient je poročal o stalni bolečini v ledvenem delu hrbtenice z značilnim sevajočim občutkom, kar je nakazovalo na prizadetost spodnjih ledvenih segmentov. MR slikanje je potrdilo protruzijo segmenta L5-S1 z blago kompresijo živčne korenine. Klinični pregled je razkril zmanjšano gibljivost hrbtenice, predvsem pri upogibu naprej. Prisotna je bila tudi močno povišana mišična napetost paravertebralne muskulature.
Cilji zdravljenja: Centraliziranje in zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti, krepitev globokih stabilizatorjev trupa ter dolgoročna preprečitev ponovitve težav.
Potek zdravljenja: Za zmanjšanje akutne simptomatike smo uporabili instrumentalne postopke – TECAR, lasersko in diamagnetno terapijo v kombinaciji z specialnimi manualnimi tehnikami. Pomembno vlogo je imela pravilna aktivacija in krepitev globokih stabilizatorjev trupa. Izvajale so se terapevtske vaje, ki so, z izboljšanjem klinične slike, prešle v kineziološko vadbo.
Končno stanje: Pacient je ob zaključku zdravljenja poročal o odsotnosti kakršnihkoli bolečin, izboljšanju funkcionalnega stanja. Izkazal je očiten napredek v mišični moči, stabilnosti trupa in telesni drži.
Z doslednim upoštevanjem posameznih faz zdravljenja in prilagojenim pristopom k vsakemu bolniku lahko v večini primerov dosežemo zelo dobro prognozo, zmanjšamo tveganje za ponovitve in omogočimo povrnitev funkcionalnosti!
Prognoza pri protruziji diska L5-S1 je v večini primerov ugodna, zlasti če zdravljenje poteka pravočasno in celostno. Večina posameznikov doživi pomembno izboljšanje v nekaj tednih do nekaj mesecih.
Rehabilitacija protruzije diska L5-S1 traja približno 8 do 16 tednov, odvisno od resnosti simptomov in odziva na terapijo. Ob rednem izvajanju terapevtskih vaj in upoštevanju pravilnih gibalnih vzorcev lahko dolgoročno preprečimo ponovitve in ohranimo stabilnost hrbtenice.