Predstavljajte si, da uživate med športno aktivnostjo in ob metu žoge nad glavo občutite, da vam rama zdrsne iz mesta. Najverjetneje gre za izpah ramena, saj rama predstavlja najbolj gibljiv sklep našega telesa, nudi veliko funkcionalnost, vendar je njena stabilnost žrtvovana za gibljivost.
To pa vodi do številnih možnosti za okvaro ali poškodbo sklepa. Statistika kaže, da je prav rama najpogosteje izpahnjen sklep, kjer v 80-95 % pride do anteriornega izpaha. Izpahi se pojavljajo v 1-2 % pri splošni populaciji, pri športnikih pa kar v 7 %.
V primeru, da se vam izpah ramena pripeti in neprimerno ukrepate ter ga ne fizioterapevtsko obravnavate, to lahko vodi do vztrajnih kroničnih bolečin, trajne omejitve gibljivosti, ponovnih izpahov ter hitrejših degenerativnih sprememb sklepa! Zato je pomembno, da se takoj po poškodbi obrnete na zdravstvenega strokovnjaka in sledite navodilom za rehabilitacijo!
V tem članku bomo predstavili, kako pride do samega izpaha, njegove simptome, diagnozo in načine zdravljenja ter prognozo poškodbe. Če vas o tem zanima izvedeti več, berite naprej!
Kako pride do izpaha ramena?
Vzroki nastanka so najpogosteje športne aktivnosti, padci, travmatični dogodki, predhodna slaba stabilnost sklepa ali ponavljajoče se prekomerne obremenitve.
Mehanizme nastanka pa ločimo na neposredne, ko sila deluje direktno na ramo (trk v nasprotnika, padec na ramo) in posredne, ko sila deluje preko drugih sklepov (padec na iztegnjeno roko, dvigovanje uteži nad glavo). Poškodba se največkrat zgodi v položaju elevacije in zunanje rotacije ramenskega sklepa.
Štiri najpogostejši mehanizmi so:
- Udarec ob upognjeni rami s padcem na ramo,
- neposreden udarec,
- ruvanje med igralci in
- sključeni položaji z roko upognjeno nad 90 stopinj v rami.
Med pogoste pridružene poškodbe, ki se pojavljajo pri izpahu uvrščamo Bankart lezijo, Bankart zlom, Hill-Sach lezijo, HAGL (humeralna avulzija glenohumeralnega sklepa) in poškodbe mišic rotatorne manšete.
Razumevanje vzrokov in mehanizmov poškodbe pomaga pri preprečevanju ponovnih izpahov, pri zaščiti sklepa med aktivnostmi, ki so potencialno nevarne in pomoč pri primernem načrtovanju rehabilitacije!
Dejavniki tveganja za izpah rame
Dejavniki tveganja nam pomagajo razumeti, kdo je bolj dovzeten za poškodbe in kako se lahko to tveganje zmanjša.
Med dejavnike tveganja uvrščamo:
- Spol (bolj so dovzetni za poškodbo moški),
- nižjo starost (pod 30. let),
- šport (košarka, nogomet, baseball in dvigovanje uteži),
- laksnost (ohlapnost) ligamentov,
- oblika sklepa (njegova odprtost),
- predhodna poškodba ramenskega sklepa.
Zavedanje dejavnikov tveganja pripomore k uvedbi preventivnih ukrepov in posledično zmanjšanem tveganju za izpah ramena!
Tipični simptomi izpaha rame
Simptomi so podobni pri vseh pacientih z izpahom ramena, njihovo prepoznavanje pa je pomembno, da se poškodbo pravočasno oskrbi, zmanjša možnost nadaljnjih zapletov in zagotovi pravilno vrsto zdravljenja.
Simptomi izpaha ramena lahko vključujejo:
- Bolečino,
- Omejeno gibljivost (predvsem v smeri abdukcije in zunanje rotacije),
- Deformacijo (izravnava konture deltoida),
- Oteklino,
- Mravljinčenje (v primeru prizadetosti brahialnega pleteža).
Če ob akutnem dogodku občutite katerega od zgoraj navedenih simptomov je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč!
Naročite se na rehabilitacijo izpaha rame
Diagnoza in zdravljenje izpaha ramena
Na začetku, v diagnostični fazi je potrebno prvo opraviti osnovni pregled ramena s podrobno anamnezo, kjer ugotovimo kaj je težava, dejavnike, ki vplivajo nanjo ter socialno in družinsko anamnezo ter pregled zdravstvene dokumentacije.
Pri inspekciji najprej opazujemo pacienta in si nato ogledujemo ramenski sklep bolj specifično. Preveri se tudi aktivna in pasivna gibljivost in izvede teste mišic proti uporu, kjer se ocenjuje zmogljivost in bolečina v rami.
Za izpah ramena se uporabljajo različni specialni ortopedski testi:
- Aprehension test,
- Test relokacije in
- Test popustitve relokacije.
Lahko se izvede tudi slikovno diagnostiko s pomočjo RTG, ki izključi morebitne zlome kosti ali MRI, da se oceni obseg poškodb mehkih tkiv. Po potrditvi patologije sledi skrbna izdelava individualnega načrta zdravljenja poškodbe.
Na podlagi dobre diagnoze je možno predlagati najbolj individualno prilagojeno rehabilitacijo!
Zdravljenje izpaha rame
Ortopedi v večini primerov priporočajo konzervativno zdravljenje, za operativno zdravljenje se odločijo le v primeru, ko konzervativna obravnava in konzervativna (manualna) repozicija ni bila uspešna, je visoka verjetnost ponovitve izpaha ali so poškodovani mlajši športniki kontaktnih športov, ki se želijo čimprej vrniti nazaj v šport.
V obeh primerih je ključna ustrezna fizioterapevtska obravnava, saj gre za dinamičen proces, ki zahteva aktivno sodelovanje pacienta in redno spremljanje napredka ter prilagajanje rehabilitacije.
Zdravljenje se v Kliniki Medicofit začne s počitkom in imobilizacijo, kjer v akutni fazi priporočajo Wintercare Tecar terapijo za protibolečinske učinke, bolečine si lahko pacienti po navodilu zdravnika lajšajo tudi s protibolečinskimi tabletami, saj je obvladovanje le te ključno za napredovanje rehabilitacije.
Sixtus ultrazvočno krioterapijo in kineziotaping se svetuje za zmanjšanje otekline okrog sklepa. Začne se tudi z vajami za pridobivanje osnovne mišične moči in polnih obsegov gibov.
Za povrnitev gibljivosti in sprostitev napetih mišic se izvaja sklepna mobilizacija in trigger point terapija, za hitrejše celjenje in povečanje pretoka krvi pa Summus Laser terapija.
V kinezioterapevtski fazi sledijo progresivne vaje za sklepno stabilizacijo in vaje za mišično-vezivno moč. Poleg ramenskih mišic je pomembno je krepiti tudi mišice okrog sosednjih sklepov – komolec in zapestje. Vaje naj se stopnjujejo od izometričnih, koncentričnih do ekscentričnih.
Ko napredujemo s težjimi vajami se znova vračamo do mehanizma nastanka in položaja, ki je najpogosteje boleč – elevacije in zunanje rotacije. Pomembna je priprava lopatice, krepitev posteriornih mišic, upogiba, izolirana krepitev mišic in izvajanje gibanj nad glavo in uvedba funkcionalne vadbe.
Pred vrnitvijo v šport se izvajajo pliometrična gibanja, vaje za stabilizacijo sklepa in specifične vaje za rehabilitacijo športnikov (značilne za vsak šport).
Po uspešno končanem zdravljenju poškodbe sledi faza post rehabilitacije, kjer fizioterapevti skrbijo za dolgoročno vzdrževanje funkcionalnosti ramenskega sklepa in pridobljene preventivne moči. Nudijo tudi telesno pripravo na rekreativni šport in preprečujejo nastanek degenerativnih stanj in kroničnih bolečin.
Pomembna pa je tudi edukacija o pravilnih vzorcih gibanja in preventivnih ukrepih za preprečevanje poškodb v prihodnosti.
Ustrezna izbira zdravljenja je ključno za uspešno okrevanje in vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim!
Prognoza pri izpahu ramena
Prognoza za okrevanje po izpahu je običajno dobra, ampak je odvisna od same resnosti izpaha, sledenje rehabilitacijskem programu (pravilno in redno izvajanje vaj), starost pacienta in njegova fizična aktivnost (mlajši in bolj fizično aktivni se hitreje in bolje rehabilitirajo) in predhodne poškodbe.
Po rehabilitaciji lahko pričakujete povrnitev normalne aktivnosti po nekaj tednih do nekaj mesecih. Pri ponovnih izpahih lahko rehabilitacija traja nekoliko dlje, da se doseže popolno okrevanje.
Z ustreznim pristopom in celostni rehabilitaciji v Kliniki Medicofit se lahko vrnete k svojim najljubšim aktivnostim, obnovite moč in gibljivost ramena!
Davy, A. R. in Drew, S. J. (2002). Management of shoulder dislocation—are we doing enough to reduce the risk of recurrence? Injury, 33(9), 775–779. https://doi.org/10.1016/S0020-1383(02)00107-9
Deitch, J., Mehlman, C. T., Foad, S. L., Obbehat, A. in Mallory, M. (2003). Traumatic Anterior Shoulder Dislocation in Adolescents. The American Journal of Sports Medicine, 31(5), 758–763. https://doi.org/10.1177/03635465030310052001
Kane, P., Bifano, S. M., Dodson, C. C. in Freedman, K. B. (2015). Approach to the treatment of primary anterior shoulder dislocation: A review. The Physician and Sportsmedicine, 43(1), 54–64. https://doi.org/10.1080/00913847.2015.1001713
Karatsolis, K. in Athanasopoulos, S. (2006). The role of exercise in the conservative treatment of the anterior shoulder dislocation. Journal of Bodywork and Movement Therapies, 10(3), 211–219. https://doi.org/10.1016/j.jbmt.2005.10.008
Olds, M., Ellis, R., Donaldson, K., Parmar, P. in Kersten, P. (2015). Risk factors which predispose first-time traumatic anterior shoulder dislocations to recurrent instability in adults: a systematic review and meta-analysis. British Journal of Sports Medicine, 49(14), 913–922. https://doi.org/10.1136/bjsports-2014-094342