Ste se tudi vi že zbudili z občutkom togosti v sklepih, zatečenimi prsti ali z bolečim kolenom? Vnetje sklepov je ena najpogostejših težav gibalnega sistema, ki nas lahko začne ovirati pri vsakodnevnih opravilih. Ko bolečina vztraja, se kakovost življenja hitro poslabša, zato je ključno, da težavo pravočasno prepoznamo in ukrepamo.
Vnetje sklepov je simptomatsko stanje sklepa, pri katerem imunski sistem ali poškodovano tkivo sprosti kemikalije, ki povzročijo otekanje in druge simptome. Pojavi se lahko zaradi obrabe hrustanca, avtoimunih boleni, okužb ali preobremenitev. Med najpogostejšimi oblikami vnetja so osteoartritis, revmatoidni artritis in reaktivni artritis. Spremljajo ga bolečina, oteklina, rdečina, toplota ter zmanjšana gibljivost sklepa.
Vzrok za pojav vnetja so lahko ponavljajoče obremenitve, nepravilni gibalni vzorci, poškodbe, genetska nagnjenost ali vplivi življenjskega sloga. Včasih se vnetje pojavi postopoma, drugič nenadno, a v vsakem primeru vpliva na našo sposobnost gibanja in splošno počutje.
Fizioterapija ima pomembno vlogo pri obravnavi vnetih sklepov. Z ustreznim programom vaj, individualno prilagojeno obremenitvijo ter učenjem pravilnih gibalnih vzorcev lahko zmanjšamo in nadzorujemo simptome ter ohranimo funkcionalnost. Ključno je, da ostanemo aktivni in ohranjamo ugodno zdravstveno stanje.
V nadaljevanju članka si bomo podrobneje pogledali, kako poteka fizioterapevtska obravnava pri vnetju sklepov, katere metode so najbolj učinkovite in kako lahko s premišljenim pristopom dolgoročno izboljšamo kakovost življenja!
Naročite se na zdravljenje vnetja sklepov
Vnetje sklepov prepoznamo kot stanje, pri katerem so naši sklepi boleči, otekli in topli na dotik. Gre za naraven obrambni mehanizem našega telesa na poškodbo, okužbo ali bolezen, pri katerem se aktivira imunski sistem. Včasih se to zgodi zaradi zunanjega dejavnika, drugič pa telo napačno napade lastna tkiva (značilno za avtoimune bolezni).
Poznamo več različnih oblik vnetja sklepov, med najpogostejšimi so osteoartitis, revmatoidni artritis, protin in psoriatični artritis. Vnetje lahko tako zajame en sam sklep ali več sklepov hkrati.
Ko prepoznamo, kaj je vzrok za pojav vnetja, naj bo to obraba, avtoimunska reakcija ali mehanska preobremenitev – lahko z ustreznim pristopom pravočasno ukrepamo in učinkovito ublažimo simptome!
Zakaj pride do vnetja sklepov?
Vnetje sklepov se skoraj vedno izraža kot posledica dolgotrajnih prekomernih obremenitev, degenerativnih sprememb ali prisotnosti sistemskih bolezni. Ko razmišljamo, zakaj se vnetje pojavi, moramo upoštevati različne dejavnike tveganja, ki lahko povečajo verjetnost, da se z njimi srečamo tudi sami.
Dejavniki tveganja
Nekateri dejavniki tveganja so prirojeni, na druge pa lahko s svojim življenjskim slogom močno vplivamo.
Med najpogostejše spadajo:
- spol (ženske so pogosteje izpostavljene nekaterim vrstam artritisa),
- starost (z leti se sklepi naravno obrabljajo, kar povečuje tveganje za razvoj vnetja),
- družinska anamneza (če ima kdo v družini diagnosticiran artritis, imamo tudi mi več možnosti, da ga razvijemo),
- povišan ITM (dodatno obremenjujemo sklepe),
- telesna neaktivnost (naši sklepi izgubijo gibljivost, mišice pa ne nudijo zadostne opore),
- prekomerne obremenitve (pri delu ali športu),
- pretekle poškodbe (povečajo tveganje za razvoj artritisa na poškodovanem mestu),
- kajenje in
- avtoimune bolezni (obstaja večja možnost, da se vnetje razvije tudi v sklepih).
Če te dejavnike pravočasno prepoznamo, lahko zmanjšamo tveganje za pojav značilnih simptomov, kot so bolečina, oteklina, jutranja okorelost in zmanjšana gibljivost sklepov!
Pri vnetju sklepov se najpogosteje pojavijo naslednji simptomi:
- vztrajna bolečina v sklepih,
- otekanje,
- občutek toplote,
- rdečina kože nad sklepom,
- jutranja okorelost (traja več kot 30 minut),
- zmanjšana gibljivost in
- omejena funkcija sklepa
Ti simptomi nas opozarjajo, da je pomembno ukrepati čim prej in poiskati strokovno pomoč!
Naročite se na zdravljenje vnetja sklepov
Diagnoza
Pri diagnosticiranju vnetja sklepov najprej pridobimo podrobno anamnezo in opravimo klinični pregled nato pa po potrebi uporabimo slikovne preiskave in laboratorijske teste.
Zdravljenje
V akutni fazi zmanjšujemo bolečino in vnetje s Sixtus krioultrazvočno terapijo ter ostalimi protibolečinskimi sredstvi kot je Summus visokoenergijska laserska terapija. Za ohranjanje oziroma izboljšanje gibljivosti uporabljamo sklepno mobilizacijo.
V kinezioterapevtski fazi v kliniki Medicofit izvajamo individualno prilagojene programe, s katerimi postopoma krepimo mišice okrog prizadetega sklepa ter nadaljnje izboljšujemo gibljivost in funkcionalnost. Pomembno korigiramo nepravilne gibane vzorce in spodbujamo redno vadbo.
V fazi post rehabilitacije vzdržujemo dosežene rezultate zdravljenja z redno vadbo po izbiri in preventivnimi ukrepi, da preprečimo ponovitev vnetja sklepov. Pacientom omogočamo vključitev v individualno prilagojen program dolgoročnega vzdrževanja stanja.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 54-letna pisarniška delavka je prišla na diagnostično terapijo zaradi bolečine, otekanja in jutranje okorelosti v sklepih. Simptomi so se najbolj izražali v obeh zapestjih in prstih rok. Težave so trajale že več kot pol leta in so vse bolj omejevale delovne obveznosti kot tudi vsakodnevne dejavnosti.
Začetno stanje: Na dan uvodnega pregleda so bili sklepi zapestja in prstov primerno oblikovani, so pa izkazovali znake ponavljajočega se vnetja. Stisk dlani se je obojestransko izkazal za šibek, mišična masa podlahti pa je bila vidno atrofirana.
Cilji zdravljenja: Omejiti simptome vnetja, izboljšati funkcionalnost obeh rok, okrepiti ključne mišične skupine ter preprečiti potencialne deformacije sklepov.
Potek zdravljenja: Zdravljenje je uvodoma vključevalo instrumentalne postopke za zmanjšanje vnetja in bolečine. Sočasno se je izvajala prilagojena terapevtska vadba za izboljšanje moči in vzdržljivosti mišic rok. Izvajale so se tudi specialne manualne tehnike za ohranjanje gibljivosti ter sproščanje mehkih tkiv. V srednji in pozni fazi rehabilitacije je bil večji poudarek na telesni vadbi, ki je vključevala naprednejše vzorce gibanja.
Končno stanje: Po zaključenem zdravljenju je pacientka poročala o občutnem izboljšanju stanja – jutranja okorelost je bila manj izrazita, bolečine so bile zgolj minimalne, največji napredek pa je bil viden pri kvaliteti gibanja in funkcionalni uporabi rok.
Če pravočasno pričnemo s ciljno usmerjenim zdravljenjem in vztrajamo skozi vse faze rehabilitacije, lahko pomembno vplivamo na izražanje simptomov!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri vnetju sklepa je odvisna od vrste in resnosti vnetja, vendar lahko z zgodnjo diagnozo in dosledno fizioterapevtsko obravnavo uspešno zmanjšamo simptome ter izboljšamo gibljivost in kakovost življenja.
Rehabilitacija običajno traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, pri kroničnih oblikah pa izvajamo dolgotrajno podporno terapijo za obvladovanje simptomov, s čimer ohranjamo primerno funkcijo sklepa.
Z doslednim pristopom, prilagojenimi vajam in strokovno podporo lahko dolgoročno obvladamo simptome vnetja sklepov ter izboljšamo naše gibanje in počutje!
Arthritis. (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 26. maj 2025, s https://www.physio-pedia.com/Arthritis
Deane, K. D., Demoruelle, M. K., Kelmenson, L. B., Kuhn, K. A., Norris, J. M. in Holers, V. M. (2017). Genetic and environmental risk factors for rheumatoid arthritis. Best Practice & Research Clinical Rheumatology, 31(1), 3–18. https://doi.org/10.1016/j.berh.2017.08.003
Hider, S. L., Muller, S., Helliwell, T., Prior, J. A., Scott, I., Lawton, S. A., Zwierska, I., van Schaardenburg, D., van der Helm-van Mil, A., Raza, K. in Mallen, C. D. (2019). Symptoms associated with inflammatory arthritis are common in the primary care population: results from the joint symptoms survey. Rheumatology, 58(11), 2009–2014. https://doi.org/10.1093/rheumatology/kez184
Strońska, A., Pluta, W. W., Lalko, A. in Lubkowska, A. (2021). Diagnostics and physiotherapy in rheumatoid arthritis. Journal of Education, Health and Sport, 11(5), Art. 5. https://doi.org/10.12775/JEHS.2021.11.05.002
