Periferna nevropatija – poškodba perifernih živcev

Ste že kdaj občutili neprijetno mravljinčenje, pekočo bolečino ali otrplost v rokah in nogah? Morda gre za več kot le utrujenost ali slabo prekrvavitev – to so znaki, ki lahko nakazujejo na stanje imenovano periferna nevropatija!

Periferna nevropatija je zelo razširjeno, a pogosto spregledano stanje. Gre za skupek bolezni, ki so posledica poškodb perifernih živcev, kjer so moteni signali med centralnim živčnim sistemom (CŽS) – možgani in hrbtenjačo ter preostalim delom telesa. Samo stanje neposredno vpliva na sposobnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti, kjer je prizadeta funkcionalna neodvisnost in kakovost življenja posameznikov!

Periferni živci so kompleksne strukture, ki so sestavljene iz živčnih vlaken, katera so ovita z mielinsko ovojnico. Ti prenašajo tako senzorične kot motorične informacije iz CŽS v oddaljene dele telesa, na primer do mišic.

Zanimivost! Nevropatije lahko prizadenejo ljudi vseh starosti, vendar so nekatere vrste pogostejše v določenih skupinah. Na primer, diabetična nevropatija se pogosto pojavlja pri sladkornih bolnikih, tveganje pa se povečuje s starostjo in trajanjem bolezni!

Kaj jo pravzaprav povzroča, kako jo prepoznati in, kar je najpomembneje, kako jo zares obvladati? V nadaljevanju tega članka razkrivamo pomembne informacije o tej težavi, ki prizadene milijone ljudi po celem svetu!

Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje periferne nevropatije

Naš živčni sistem ima dva dela – centralni živčni sistem in periferni živčni sistem. Možgani in hrbtenjača tvorita centralni živčni sistem, medtem ko je periferni živčni sistem sestavljen iz vseh preostalih živcev v telesu (vključuje tudi živce, ki potekajo iz hrbtenjače in možganov).

Periferna nevropatija se nanaša na katerokoli stanje, ki prizadene periferne živce. Vzrokov za pojav takšnega stanja je lahko veliko, kar pomeni, da se lahko pojavi veliko različnih simptomov.

Ne glede na starost, spol in individualne lastnosti lahko periferna nevropatija prizadene vsakogar. Kljub temu so določeni posamezniki še posebej izpostavljeni tveganju za pojav. Znanstvene študije dokazujejo, da je periferna nevropatija pogosto povezana s starostnimi spremembami in boleznimi, ki se pojavijo s staranjem – to pomeni, da se tveganje za razvoj periferne nevropatija v poznejšem obdobju življenja poveča.

Približno 2,4 % vseh ljudi ima določeno obliko periferne nevropatije, medtem ko je ta delež pri posameznikih, starejših od 45 let višji – med 5 in 7 %.

Vzrokov za nastanek periferne nevropatije je veliko, saj lahko ti segajo od presnovnih motenj do genetskih predispozicij, okužb ali travmatskih poškodb. Le redko se zgodi, da je vzrok zgolj en.

Sami vzroki se prav tako prepletajo z dejavniki tveganja, ki povečajo možnost za njihov nastanek.

Ti so sledeči:

• metabolični vzroki (pomanjkanje vitamina B1, B12 in vitamina E),
• obstoječa vnetja (revmatoidni artritis ali vaskulitis),
• okužbe (klopna borelioza, norice, hepatitis C),
• jemanje zdravil (protivirusna zdravila, srčno-žilna zdravila ali zdravila za kemoterapijo),
• genetska predispozicija (družinska amiloidoza in druge dedne bolezni),
• poškodba živca (sindrom karpalnega kanala, travmatske poškodbe in artritična stanja) ter
• tumorji (lahko neposredno pritiskajo na živčna vlakna, s čimer povzročijo nevropatske simptome).

Pomembno je prepoznavanje dejavnikov tveganja, saj jih lahko omejimo in tako preprečimo nastanek periferne nevropatije ter motečih simptomov!

Periferna nevropatija se kaže s simptomi kot so:

• mravljinčenje,
• odrevenelost,
• bolečine,
• zmanjšana mišična moč in
• odsotnost globokih tetivnih refleksov.

Simptome lahko še nadaljnje razdelimo na simptome senzornih živcev (npr. bolečina, odrevenelost, mravljinčenje, povečana ali zmanjšana senzorika), motoričnih živcev (mišična oslabelost, krči ali mišična atrofija) in avtonomnih živcev (prekomerno znojenje, spremenjen občutek za toploto ali mraz, težave s krvnim tlakom itd.).

Potrebno se je zavedati, da se nevropatije pri ljudeh lahko kažejo različno, zaradi širokega spektra kliničnih znakov in vpletenosti različnih živčnih vlaken (motorična, senzorična ali avtonomna). Pri nekaterih se lahko pojavijo takoj, pri drugih pa postopoma.

Ključna je tudi natančna razdelitev perifernih nevropatij, saj je bistvenega pomena za uspešno zdravljenje in obvladovanje stanja!

Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje periferne nevropatije

Periferna nevropatija se v splošnem pojavi v dveh glavnih oblikah:

• demielinizacijska nevropatija (kadar se mielinski sloj na aksonu razgradi oziroma ne tvori pravilno – to povzroči motnje v prevajanju signalov)
• aksonska nevropatija (povzroči propadanje in odmiranje aksonov – aksonske degeneracije pogosto vplivajo na funkcijo nog in stopal, ki so najdlje od hrbtenjače in se zanašajo na živčne povezave z daljšimi aksoni).

Da bi lažje razumeli nevropatije moramo poznati tudi njihovo nadaljnjo delitev. Pogosto jih delimo na mononevropatije ali polinevropatije, prav tako pa se pogosto uporablja sledeča delitev:

• mononevropatija (poškodovan je samo en živec – npr. sindrom karpalnega kanala, kjer je poškodovan n. medianus),
• polinevropatija (prizadetih je več perifernih živcev, simetrično – npr. diabetična nevropatija),
• mononevritis multipleks (prizadetih je več živcev na različnih delih telesa – npr. pri vaskulitisu) in
• avtonomna nevropatija (prizadeti so avtonomni živci, ki skrbijo za normalen srčni utrip, prebavo in primerno delovanje mehurja).

Diagnoza

Diagnoza periferne nevropatije je večplastna in vključuje natančno anamnezo ter podroben klinični pregled. Pregled vključuje tako opazovanje kot inspekcijo ter testiranje dermatomov, miotomov in refleksov. Primerno je tudi izmeriti mišično moč in izvesti razne senzorne teste za oceno nevrološke funkcije.

Prav tako so za pridobivanje primerne diagnoze potrebne krvne preiskave in elektromiografija (EMG), pri kateri se meri električna aktivnost živcev. Smiselna je tudi uporaba slikovne diagnostike, najpogosteje se uporablja MR ali CT, ki omogočata prikaz telesnih struktur in pomagata ugotoviti morebitne razloge za živčne motnje.

V sklopu zdravljenja nato sledi posvet med različnimi strokovnjaki in izdelava primernega načrta obravnave.

Natančna in pravočasna diagnoza je odločilna za dobre rezultate zdravljenja!

Fizioterapevtsko zdravljenje

Zdravljenje je multidisciplinarno in primarno konzervativno, kjer je ključen podroben program fizioterapije. Cilji fizioterapije so predvsem izboljšati gibanje, ublažiti simptome in nelagodje. V primeru hujših in dolgotrajnejših težav se svetuje kirurško zdravljenje.

Akutna faza je namenjena zgodnjemu zdravljenju, kjer je ključno zmanjšanje bolečine s Wintecare TECAR terapijo in manualno terapijo za olajšanje nevropatskih simptomov. Pomembno vlogo pri obravnavanju bolečine ima tudi visokotonska HiTop elektroterapija, ki neposredno vpliva na prevajanje bolečinskih signalov v živčnem sistemu. Indicirana je tudi sklepna mobilizacija (pasivna in aktivna) za ohranjanje gibljivosti. Prav tako je indicirana obravnava mehkih tkiv za zmanjšanje simptomov in uvajanje osnovnih vaj za mišično – vezivno moč. Po potrebi se svetuje tudi uporaba (nočnih) opornic.

Naslednja faza se osredotoča na obnovitev in ohranjanje mišične moči s krepilnimi vajami ter preprečevanje skrajšav mišic in deformacij z raznimi razteznimi vajami. Specialne vaje za izboljšanje ravnotežja so ključne za izboljšanje koordinacije in splošne funkcionalnosti posameznikov.

Zelo pomembno je izvajanje aktivnosti in ponavljanje različnih gibalnih vzorcev, kateri so del vsakdana pacienta. Znanstvene študije dokazujejo pomembnost redne telesne aktivnosti, učinkovitost instrumentalnih tehnik obravnave in treninga aerobne vadbe ter mišične vzdržljivosti za obvladovanje simptomov nevropatij. Med njimi je vadbena intervencija najučinkovitejša.

Preventivno vzdrževanje ali faza post rehabilitacije pa skrbi za izobraževanje posameznikov z nevropatijami in preprečuje nastanek poškodb s preventivno močjo in fizično kondicijo. Prav tako je ključna tudi primerna čustvena podpora, saj kronične bolečine in omejitve pogosto vplivajo tudi na duševno počutje. Celostna obravnava, ki vključuje strokovno rehabilitacijo, zdrave navade in čustveno podporo, bistveno prispeva k boljšemu soočanju s simptomi in izboljšanju kakovosti življenja.

V kliniki Medicofit s sodobnimi terapijami in strokovno fizioterapijo učinkovito lajšajo simptome nevropatij, izboljšajo prognozo stanja ter izboljšujejo kakovost življenja posameznikov!

Periferna nevropatija lahko predstavlja kratkotrajno skrb, v nekaterih primerih pa gre za trajno bolezensko stanje. Trajanje zdravljenja je v splošnem odvisno od vzrokov in stopnje prizadetosti ter primernosti zdravstvene oskrbe. V primeru že prisotnih kroničnih stanj, kot so sladkorna bolezen tipa 2, avtoimune bolezni in različna stanja genetskega izvora bo zelo verjetno periferna nevropatija ostala trajno prisotna.

Napoved pri periferni nevropatiji je odvisna od vzroka, stopnje okvare živcev in pravočasnosti zdravljenja. Če se osnovni vzrok ustrezno obvlada, se lahko simptomi izboljšajo ali stabilizirajo in je prognoza ugodna. Nekateri posamezniki z zdravljenjem najdejo takojšnje olajšanje, v določenih primerih pa je potrebno dolgotrajno zdravljenje. Glede prognoze vašega zdravstvenega stanja se je najbolje posvetovati s specialistom, saj vam bo le ta lahko podal najboljše informacije.

Trajanje same rehabilitacije je pri blagih oblikah bolezni od 6 tednov do nekaj mesecev, pri zmernih oblikah rehabilitacija traja več mesecev (3 – 6 mesecev), medtem ko so lahko pri težjih nevropatijah težave kompleksnejše – takšni primeri zahtevajo dolgotrajno ter včasih vseživljenjsko vzdrževanje ugodnega zdravstvenega stanja s fizioterapijo ter prilagoditvami življenjskega sloga.

Usmerjena rehabilitacija in celostna obravnava sta ključni za obvladovanje periferne nevropatije, saj pomagata zmanjšati simptome, izboljšati gibljivost ter dolgoročno ohraniti kakovost življenja!

Hanewinckel, R., Ikram, M. A. in Van Doorn, P. A. (2016). Chapter 15 – Peripheral neuropathies. V M. J. Aminoff, F. Boller in D. F. Swaab (ur.), Handbook of Clinical Neurology (Let. 138, str. 263–282). Elsevier. https://doi.org/10.1016/B978-0-12-802973-2.00015-X

Jahantigh Akbari, N., Hosseinifar, M., Naimi, S. S., Mikaili, S. in Rahbar, S. (2020). The efficacy of physiotherapy interventions in mitigating the symptoms and complications of diabetic peripheral neuropathy: A systematic review. Journal of Diabetes & Metabolic Disorders, 19(2), 1995–2004. https://doi.org/10.1007/s40200-020-00652-8

Jesson, T., Runge, N. in Schmid, A. B. (2020). Physiotherapy for people with painful peripheral neuropathies: a narrative review of its efficacy and safety. PAIN Reports, 5(5), 1. https://doi.org/10.1097/PR9.0000000000000834

Misra, U. K., Kalita, J. in Nair, P. P. (2008). Diagnostic approach to peripheral neuropathy. Annals of Indian Academy of Neurology, 11(2), 89. https://doi.org/10.4103/0972-2327.41875

Neuropathies. (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 22. februar 2025, s https://www.physio-pedia.com/Neuropathies