Fizioterapija in rehabilitacija
Podrobno vam predstavljamo najpogostejše poškodbe komolca. Vsaka patologija oz. poškodba komolca ima opisane splošne zanimivosti, vzrok nastanka poškodbe, značilnosti simptomov, diagnostiko ter potek zdravljenja.
Teniški komolec (lateralni epikondilitis) označuje bolečine, ki se pojavljajo na zunanjem delu komolca. Teniški komolec se pojavi na narastiščih kit mišic, ki iztegujejo zapestje in se priraščajo na zunanjo stran komolca, natančno na lateralni epikondil (izboklina na zunanji strani) nadlahtnice.
Kakšne vrste poškodbe je teniški komolec?
Teniški komolec je poškodba preobremenitvenega tipa kit mišic podlahti. Preobremenitve vodijo v degenerativne spremembe na tetivi, ki vzdražijo bolečinske receptorje, pogosto so tetive tudi v stanju vnetja. Teniški komolec ni povezan izključno s tenisom in športno populacijo temveč je pogosto poklicna poškodba pri posameznikih, ki nadpovprečno obremenjujejo roke – slikanje, uporaba miške, vijačenje, nošenje predmetov, vrtnarjenje, vibracije, dvigovanje uteži…
Simptomatika teniškega komolca zajema bolečino, ki je pekoča in ostra, pojavlja se pri stiskanju pesti in omejuje moč prijema. Pogosto je mesto na zunanji strani komolca občutljivo na dotik, značilno je da z močnejšo palpacijo oz. z manualnim pritiskom lahko izzovemo neprijetno bolečino. Za teniški komolec je značilno, da se bolečina prenaša iz komolca navzdol po celotni podlahti.
Teniški komolec nastane predvsem zaradi slabe biomehanike zapestja, kar pomeni, da so položaji zapestja pri izvajanju gibov z rokami nepravilni (preobremenjujejo se napačne mišične enote pri določeni aktivnosti). Pogost vzrok za pojav teniškega komolca je slaba pripravljenost mišic podlahti na aktivnosti, ki jih opravljate (preobremenjujejo se prave mišice, vendar zaradi slabe treniranosti pride do preobremenitve relativno hitro, govorimo o slabi vzdržljivosti v moči in slabi mobilnosti sklepa). Pogost neposreden vzrok za pojav teniškega komolca so medmišične asimetrije, kar pomeni, da so mišice na eni strani podlahti neprimerljivo močnejše ali šibkejše v primerjavi z drugo stranjo podlahti (pogosto so mišice na sprednji strani podlahti močnejše in skrajšane, mišice na zadnji strani pa relativno šibke).
Simptomi teniškega komolca običajno trajajo od 6 do 16 tednov, v kolikor ne izvajamo konservativnega zdravljenja lahko težave trajajo več let kontinuirano ali v občasnih izbruhih bolečin in resno omejujejo vašo funkcionalnost. Pogosto rešujemo primere, ko gre za več let trajajoče težave s komolcem, ker stanje ni bilo zdravljeno z vadbo ampak se je delalo predvsem na blaženju bolečin.
Teniški komolec zdravimo sistematično. Najprej napravimo ustrezno diagnostiko z merjenjem lastnosti mišic in poiščemo potencialne vzroke bolečin v mišični zategnjenosti, neravnovesjih ali slabi moči. Ko diagnosticiramo vzroke nastanka teniškega komolca napravimo ustrezno število obravnav za zmanjševanje akutne bolečine in pripravimo telo na nadaljnji proces zdravljenja z vadbo.
Pri poškodbi tipa teniški komolec imajo visoko uspešnost pri zmanjševanju bolečin terapije z udarnimi valovi, ki jih opravi strokovnjak fizioterapevt.
Ključna in najdaljša faza zdravljenja teniškega komolca je individualna kinezioterapija, s katero izboljšamo funkcionalna neravnovesja mišic, ki smo jih diagnosticirali ob vstopnem pregledu ter s tem tudi odpravimo primarne vzroke za nastanek stanja teniški komolec. Značilno za patološko stanje teniški komolec je, da primeri, ki ne vztrajajo v fazi zdravljenja vzrokov, torej v fazi krepitve mišic tudi, ko bolečina pojenja, razvijejo ponavljajoče se težave s komolcem.
Zdravljenje poškodbe ni zaključeno, ko izginejo simptomi torej bolečine. Poškodba je sanirana, ko dokončno odpravimo vzroke za nastanek poškodbe.
Golf komolec (medialni epikondilitis) označuje bolečine, ki se pojavljajo na notranji strani komolca. Golf komolec se pojavi na narastiščih kit mišic, ki upogibajo zapestje in se priraščajo na notranjo stran komolca, natančno na medialni epikondil (izboklina na notranji strani) nadlahti.
Za kakšno vrsto poškodbe gre?Golf komolec je poškodba preobremenitvenega tipa kit mišic podlahti. Preobremenitve vodijo v degenerativne spremembe na tetivi, ki vzdražijo bolečinske receptorje, pogosto so tetive tudi v stanju vnetja. Golf komolec je pogosto kronično stanje golfistov, ki pa ni povezano izključno z golfom in športno populacijo temveč je visoko frekventen pojav pri poklicih in opravilih, ki nadpovprečno obremenjujejo roke (slikanje, uporaba miške, vijačenje, nošenje predmetov, vrtnarjenje, vibracije, dvigovanje uteži).
Simptomatika golf komolca zajema bolečino, ki je pekoča in ostra, pojavlja se pri stiskanju pesti in omejuje moč prijema. Pogosto je mesto na notranji strani komolca občutljivo na dotik, značilno je da z močnejšo palpacijo oz. z manualnim pritiskom lahko izzovemo neprijetno bolečino. Za golf komolec je značilno, da se bolečina prenaša iz notranje strani komolca navzdol po notranji strani podlahti.
Golf komolec nastane predvsem zaradi slabe biomehanike zapestja, kar pomeni, da so položaji zapestja pri izvajanju gibov z rokami nepravilni (preobremenjujejo se napačne mišične enote pri določeni aktivnosti).
Pogost vzrok za pojav golf komolca je slaba pripravljenost mišic podlahti na aktivnosti, ki jih opravljate (preobremenjujejo se prave mišice, vendar zaradi slabe treniranosti pride do preobremenitve relativno hitro, govorimo o slabi vzdržljivosti v moči in slabi mobilnosti sklepa). Pogost neposreden vzrok za pojav golf komolca so medmišične asimetrije, kar pomeni, da so mišice na eni strani podlahti neprimerljivo močnejše ali šibkejše v primerjavi z drugo stranjo podlahti (pogosto so mišice na sprednji strani podlahti močnejše in skrajšane, mišice na zadnji strani pa relativno šibke)
Simptomi golf komolca običajno trajajo od 6 do 16 tednov, v kolikor ne izvajamo konservativnega zdravljenja lahko težave trajajo več let kontinuirano ali v občasnih izbruhih bolečin in resno omejujejo vašo funkcionalnost. Pogosto rešujemo primere, ko gre za več let trajajoče težave s komolcem, ker stanje ni bilo zdravljeno z vadbo ampak se je delalo predvsem na blaženju bolečin.
Golf komolec zdravimo sistematično. Najprej napravimo ustrezno diagnostiko z merjenjem lastnosti mišic in poiščemo potencialne vzroke bolečin v mišični zategnjenosti, neravnovesjih ali slabi moči. Ko diagnosticiramo vzroke nastanka golf komolca napravimo ustrezno število obravnav za zmanjševanje akutne bolečine in pripravimo telo na nadaljnji proces zdravljenja z vadbo.
Pri poškodbi tipa golf komolec imajo visoko uspešnost pri zmanjševanju bolečin terapije z udarnimi valovi, ki jih opravi strokovnjak fizioterapevt.
Ključna in najdaljša faza zdravljenja golf komolca je individualna kinezioterapija, s katero izboljšamo funkcionalna neravnovesja mišic, ki smo jih diagnosticirali ob vstopnem pregledu ter s tem tudi odpravimo primarne vzroke za nastanek stanja golf komolec.
Značilno za patološko stanje golf komolec je, da primeri, ki ne vztrajajo v fazi zdravljenja vzrokov, torej v fazi krepitve mišic tudi, ko bolečina pojenja, razvijejo ponavljajoče se težave s komolcem. Zdravljenje poškodbe ni zaključeno, ko izginejo simptomi torej bolečine. Poškodba je sanirana, ko dokončno odpravimo vzroke za nastanek poškodbe.
Plezalski komolec označuje bolečine, ki se pojavljajo na notranji strani komolca. Plezalski komolec je kronično vnetje narastišč upogibalk komolca, največkrat mišične skupine brachialis, ki se pripenja na podlahtnično grčevino in redkeje mišične skupine biceps, ki se pripenja na koželjnično grčevino. V obeh primerih zaznamo izrazite bolečine na sprednji oz. notranji strani komolca.
Plezalski komolec je poškodba preobremenitvenega tipa kit mišic nadlahti. Golf komolec in plezalski komolec nista enaki patološki stanji, čeprav gre v obeh primerih za tendinopatijo. Pri golf komolcu so vnete kite mišic, ki upogibajo zapestje, pri plezalskem komolcu so vnete kite mišic, ki upogibajo komolec. V obeh primerih gre za bolečine na notranji oz. sprednji strani podlahti, le da so te pri golf komolcu locirane nekoliko višje in bolj površinsko, pri plezalskem komolcu pa nekaj centimetrov nižje in globje. Preobremenitve vodijo v degenerativne spremembe na tetivi, ki vzdražijo bolečinske receptorje, pogosto so tetive tudi v stanju vnetja.
Plezalski komolec je pogosto kronično stanje plezalcev, ki ni povezano izključno s plezanjem in športno populacijo temveč je visoko frekventen pojav pri poklicih in opravilih, ki nadpovprečno obremenjujejo roke. (slikanje, uporaba miške, vijačenje, nošenje predmetov, vrtnarjenje, vibracije, dvigovanje uteži).
Simptomatika plezalskega komolca zajema bolečino, ki je pekoča in ostra, pojavlja se pri stiskanju pesti, dvigovanju bremen, vlečenju z rokami in omejuje moč prijema. Pogosto je mesto na notranji strani komolca občutljivo na dotik, značilno je da z močnejšo palpacijo oz. z manualnim pritiskom lahko izzovemo neprijetno bolečino. Za plezalski komolec je značilno, da se bolečina prenaša iz notranje strani komolca navzdol po notranji strani podlahti.
Plezalski komolec nastane predvsem zaradi slabe biomehanike mišic nadlahti, kar pomeni, da so položaji zapestja in komolca pri izvajanju gibov z rokami nepravilni (preobremenjujejo se napačne mišične enote pri določeni aktivnosti). Pogost vzrok za pojav plezalskega komolca je slaba pripravljenosti mišic podlahti na aktivnosti, ki jih opravljate (preobremenjujejo se prave mišice, vendar zaradi slabe treniranosti pride do preobremenitve relativno hitro, govorimo o slabi vzdržljivosti v moči in slabi mobilnosti sklepa). Pogost neposreden vzrok za pojav plezalskega komolca so medmišične asimetrije, kar pomeni, da so mišice na eni strani podlahti neprimerljivo močnejše ali šibkejše v primerjavi z drugo stranjo podlahti (pogosto so mišice na sprednji strani podlahti močnejše in skrajšane, mišice na zadnji strani pa relativno šibke).
Simptomi plezalskega komolca običajno trajajo od 6 do 16 tednov, v kolikor ne izvajamo konservativnega zdravljenja lahko težave trajajo več let kontinuirano ali v občasnih izbruhih bolečin in resno omejujejo vašo funkcionalnost. Pogosto rešujemo primere, ko gre za več let trajajoče težave s komolcem, ker stanje ni bilo zdravljeno z vadbo ampak se je delalo predvsem na blaženju bolečin.
Plezalski komolec zdravimo sistematično. Najprej napravimo ustrezno diagnostiko z merjenjem lastnosti mišic in poiščemo potencialne vzroke bolečin v mišični zategnjenosti, neravnovesjih ali slabi moči. Ko diagnosticiramo vzroke nastanka plezalskega komolca napravimo ustrezno število obravnav za zmanjševanje akutne bolečine in pripravimo telo na nadaljnji proces zdravljenja z vadbo
Zadnja, ključna in najdaljša faza zdravljenja plezalskega komolca je individualna kinezioterapija, s katero izboljšamo funkcionalna neravnovesja mišic, ki smo jih diagnosticirali ob vstopnem pregledu ter s tem tudi odpravimo primarne vzroke za nastanek stanja plezalski komolec. Značilno za patološko stanje plezalski komolec je, da primeri, ki ne vztrajajo v fazi zdravljenja vzrokov, torej v fazi krepitve mišic tudi, ko bolečina pojenja, razvijejo ponavljajoče se težave s komolcem. Zdravljenje poškodbe ni zaključeno, ko izginejo simptomi torej bolečine. Poškodba je sanirana, ko dokončno odpravimo vzroke za nastanek poškodbe.
Burzitis je vnetje burze oz. sluznika, manjših žepkov, ki so locirani med kito in kostjo. Burze zmanjšujejo trenje med kitami, mišicami in preostalimi sklepnimi strukturami ter izboljšujejo sklepno mehaniko, gibanje posledično teče bolj gladko. Komolčni burzitis imenujemo tudi olekranonski burzitis, povzroča nabiranje tekočine za komolcem, kjer leži komolčna burza. Komolčni burzitis je pogostejši s starostjo in običajno prizadene moško populacijo na dominantni zgornji okončini.
Vzrok nastanka burzitisa v komolcu ni znan, dejavnik tveganja predstavljajo kronične fizične preobremenitve in travmatske poškodbe komolčnega sklepa. Akutna oblika burzitisa v komolcu se običajno pojavi po visokem naporu ali po specifičnih obremenitvah. Kronični burzitis komolca, ki traja več mesecev, se običajno navezuje na predhodne, ponavljajoče se travmatske poškodbe komolca.
Simptomatika komolčnega burzitisa zajema oteklino na hrbtu komolca v obliki gobice. Pogosto se oteklina navidezno pojavi od nikoder, ali pa se ne spomnite kdaj točno so se zunaj vidni simptomi začeli pojavljati. Vnetje komolčne burze lahko spremlja bolečina, oteklina in občutljivost območja prizadetega sklepa. Neugodje in bolečina se običajno pojavita med raztezanjem in obremenitvijo komolčnega sklepa ali neposredno ob udarcih in pritiskih na hrbtno stran komolca. Kronični burzitis komolca lahko pripelje do fibroze sklepa in omeji njegovo gibljivost.
Zanesljiva diagnoza se postavi s punkcijo in analizo tekočine v nabrekli burzi, ko izločimo možnost infekcije ter nalaganja kristalov v komolcu. Rentgensko (RTG) slikanje se uporablja za izključitev zlomov kosti, magnetno resonančna (MR) diagnostika pri sumu na burzitis komolca ni potrebna, razen kadar gre za spremne atipične simptome in negotovost glede diagnoze.
Zdravljenje vključuje terapijo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili in sistematično individualno fizikalno terapijo. Izogibati se je potrebno aktivnostim, ki pretirano obremenjujejo komolec, udarcem in pritiskom na hrbtno stran komolca.
Priporoča se konservativno zdravljenje, ki vključuje specialne vaje za odpravljanje asimetričnih vzorcev ob komolčnih mišic ter terapevtske tehnike kot je frikcijska masaža, laserska terapija in magnetna. V redkih primerih se uporablja tudi steroidne injekcije in operativno zdravljenje pri naprednih oblikah burzitisa komolca. V kolikor burzitisa v komolcu ne zdravimo, dolgoročno povzroči nalaganje kalcija v mehkih tkivih in tako trajno prizadetost sklepa. S primerno konservativno fizikalno terapijo se večini pacientov simptomatika izboljša v obdobju 6 do 10 tednov.
