Bolečina v rami je simptom, ki se pojavi v ramenskem sklepu ali okoliških strukturah, kot so tetive rotatorne manšete, burze in mišice. Najpogosteje nastane zaradi preobremenitve, utesnitvenega sindroma ali vnetja tetiv. Kaže se kot bolečina pri dvigovanju roke, gibanju nad glavo ali ležanju na rami, pogosto skupaj z omejeno gibljivostjo in šibkostjo.
Vzrokov nastankabolečin v rami je veliko (travmatska poškodba, degenerativne spremembe, zlom kosti, vnetje živca v rami, vnetje ramenskega sklepa) in pomembno je, da se ugotovi glavni krivec za bolečino, saj je potrebna prilagojena rehabilitacija glede na osnovni izvor!
Številni pacienti pogosto poročajo o ostri, topi ali pekoči bolečini v rami, ki se širi v vrat ali po roki navzdol, pogosto je prisotna bolečina ponoči, ki preprečuje spanje na oboleli roki. Bolečine lahko sproža več različnih dejavnikov, poznamo pa tudi številne patologije, ki sprožajo pojav bolečine kot tudi omejujejo funkcionalnost celotne roke.
Izjemno pomembno je, komu zaupate svoje telo pri zdravljenju bolečin v rami. Ustrezno zdravljenje lahko izvaja le ekipa strokovnjakov iz različnih področij, ki med seboj sodelujejo, se dopolnjujejo in razumejo mehanizem nastanka bolečine ter specifiko vaših aktivnosti.
Ramenski sklep (glenohumeralni sklep) je, zaradi svoje anatomske strukture, najbolj gibljiv sklep v telesu. Sestavljen je iz glave nadlahtne kosti, ponvice lopatice in ključnice.
Velikost glave nadlahtne kosti v primerjavi s ponvico lopatice je nesorazmerno velika, kar omogoča velik obseg gibljivosti v ramenskem sklepu in istočasno povzroča nestabilnosti v njem.
Stabilnost v ramenskem sklepu zagotavljajo mišice, ki vzpostavljajo dinamično stabilizacijo in ligamenti, ki vzpostavljajo statično stabilizacijo. Mišice in ligamenti ohranjajo glavo nadlaktne kosti na svojem anatomskem mestu.
Dinamični stabilizatorji v ramenskem sklepu so skupina mišic imenovane “rotatorna manšeta” (m.subscapularis, m.infraspinatus, m.supraspinatus, m. teres minor). Skupno delovanje vseh štirih mišic rotatorne manšete zagotavljajo mišično sorazmerje, ki se ob poškodbi poruši.
Celoten ramenski sklep je obdan s sklepno ovojnico, ki je iz fibroznega tkiva (zunanji del) in dodatno zagotavlja stabilnost ter ščiti sklep.
Najpogostejši vzroki za bolečine v rami
Poškodba rotatorne manšete
Poškodba tetiv rotatorne manšete povzroča bolečino pri dvigu roke in mišično oslabelost.
Utesnitev struktur v ramenskem sklepu povzroča bolečino pri dvigovanju roke nad glavo.
Tendinopatija rame
Preobremenitev tetiv povzroča bolečino pri gibanju in obremenitvi.
Zamrznjena rama (adhezivni kapsulitis)
Omejena gibljivost sklepa zaradi zadebelitve sklepne ovojnice povzroča bolečino in okorelost.
Burzitis rame
Vnetje burze povzroča bolečino in povečano občutljivost pri gibanju.
Poškodba labruma rame
Poškodba sklepne ustnice povzroča bolečino in občutek nestabilnosti.
Prenesena bolečina iz vratne hrbtenice
Težave v vratu povzročajo bolečino, ki se lahko širi v ramo.
Notranji del sklepne ovojnice je iz sinovialne membrane, ki proizvaja sinovialno tekočino, katera zmanjšuje trenje v samem sklepu, ohranja optimalno sklepno drsenje in vsebuje prehranske snovi za sklepni hrustanec.
Glavni razlogi za bolečine v rami
Ker se v ramenskem sklepu stikajo in prepletajo različne strukture, ki vplivajo na gibljivost, kakor tudi stabilnost ramena, lahko bolečina v rami lahko izvira iz različnih razlogov:
zloma kosti,
izpaha sklepa,
poškodbe ali vnetja mišice oziroma njenih tetiv,
vnetja burse,
raztrganine labruma,
natega ligamentov,
utesnitve/ vnetje živca v rami,
nastanka kalcinacij in
obrabe sklepnega hrustanca.
Ali ste vedeli, da se večino bolečin v rami uspešno zdravi s fizioterapevtskim zdravljenjem? Kateri so glavni vzroki za nastanek bolečin v rami in kako se uspešno zdravijo s specialno fizioterapijo vam predstavljamo v nadaljevanju.
NEVARNOSTI IN PASTI ZAMUJENE REHABILITACIJE
Specialisti Medicofit
Nezdravljene bolečine v rami lahko povzročijo zmanjšano gibljivost in funkcijo rame, kar vodi v togost in zmanjšano sposobnost izvajanja običajnih gibov.
Če zaradi bolečine nastopi omejena gibljivost, lahko pride do mišične atrofije, kar pomeni izgubo mišične mase in moči. To lahko še dodatno oslabi ramo in oteži njeno obnovo.
Če se bolečine v rami ne zdravijo pravočasno, se lahko stanje poslabša do te mere, da je potreben kirurški poseg.
Neustrezna ali zamujena rehabilitacija resno ogrozi dolgoročno fizično zdravje posameznika in je glavni krivec za neuspešne rezultate ter trajne gibalne omejitve.
Specialist fizioterapevt skozi diagnostično terapijo ugotovi, kje je izvor bolečine v rami (na vrhu sklepa, pod sklepom, pred sklepom, za ali v sklepu) in kakšen je vzrok za njen nastanek.
Vnetje ali raztrganina rotatorne manšete
Vnetje ali tendinitis rotatorne manšete nastane zaradi preobremenitve in mikropoškodb v tetivi. Ob pojavu bolečine je prisotna oteklina in občutljivost na dotik.
Delna ali popolna raztrganina tetive rotatorne manšete je ena najpogostejših razlogov za bolečino v rami. Ob delnem ali popolnem raztrganju nastane nestabilnost v ramenskem sklepu.
Najpogosteje pride do raztrganine zaradi degenerativnih sprememb v telesu, občasne preobremenitve in mikropoškodb v tkivu (travmatska poškodba rame).
Tipično se pojavi bolečina v rami ponoči (posameznik težje zaspi ali se med spanjem pogosto zbuja), med gibanjem (še posebej pri gibih nad ramenskim sklepom ali pri izvajanju giba meta), omejen je obseg gibljivosti in čez čas hitro upade mišična moč.
Posamezniki med diagnostičnim pregledom poročajo o bolečini v rami zunaj sklepa.
Adhezivni kapsulitis (sindrom zamrznjene rame)
Adhezivni kapsulitis oziroma sindrom zamrznjene rame je bolezensko stanje, ki prizadene ramenski sklep in povzroči občutek otrdelosti v sklepu (posledično manjši obseg gibljivosti) in bolečino v rami.
Pogost vzrok nastanka stanja in bolečin v rami je zaradi sklepne kapsule, ki se odebeli in zakrči (fibrozno tkivo, ki obdaja in ščiti sklep). Zakaj pride do zadebelitve in zakrčenosti sklepne kapsule je trenutno še nepoznano.
Tipični simptom zamrznjene rame je zmanjšan obseg aktivne in pasivne gibljivosti (aktivna gibljivost je kadar gib izvedete sami in pasivna gibljivost je kadar gib izvede fizioterapevt).
Izpah rame in nestabilnost ramenskega sklepa
Do izpaha ramenskega sklepa pride, kadar se glavica nadlahtnice kosti premakne iz svoje prvotne anatomske lege in se loči od ponvice lopatice. Pogosto so ligamenti, ki ohranjajo položaj glave na svojem mestu, poškodovani.
Najpogosteje pride do sprednjega (anteriornega) izpaha v rami, kjer je velika možnost, da se poškodujejo živci (nastane pekoča bolečina v rami, ki se širi po roki) in žile, ki potekajo pod ramenskim sklepom in oskrbujejo celotni zgornji ud.
Ali ste vedeli, da neustrezno zdravljenje izpaha ramena poveča možnost nastanka novega izpaha? Vsak (nov) izpah poveča možnost za nastanek nestabilnost v ramenskem sklepu, zaradi kronično poškodovanih ligamentov.
Izrednega pomena je, da fizioterapevt diagnostik med diagnostičnim pregledom opravi pregled nemotenega delovanja živčevja in prekrvavitve.
SLAP lezija
SLAP (superior labrum, anterior to posterior) lezija opisuje poškodbo glenoidnega labruma (hrustančno tkivo, ki obdaja sklepno ponvico na lopatici).
Ime poškodbe opisuje potek raztrganine oziroma odtrganine (zgornji labrum, od spredaj do zadaj).
SLAP lezija nastane zaradi padca, direktnega udarca, ponavljajočih obremenitev in gibanj. Najbolj dovzetni za nastanek SLAP lezije so športniki (odbojka, košarka, atletika) in fizični delavci (gradbeništvo, proizvodni delavci).
Posamezniki med diagnostičnim pregledom opisujejo globoke bolečine v rami – bolj specifično na sprednjem delu rame, katero spremljajo krepitacije (sliši se pokanje med gibanjem).
KDAJ SE ODLOČITI ZA OBISK DIAGNOSTIČNE TERAPIJE MEDICOFIT
Kadar bolečina v rami ali morebitna oteklina ne izgineta v nekaj dneh, je obisk diagnostične terapije nujen.
Občutek, da je rama nestabilna ali se gibljivost občutno zmanjša, še posebej po poškodbi,.
Če ste že prej imeli težave z ramenskim sklepom in se simptomi ponavljajo, to pomeni, da poškodba ni bila ustrezno sanirana ali da je prišlo do nove poškodbe.
V kliniki Medicofit za bolečine v rami pacientom omogočamo znanstveno podprto specialistično fizioterapijo, ki se prične z naročilom termina diagnostične terapije.
Artroza ramenskega sklepa
Osteoartroza je pogosta degenerativna bolezen sklepov, ki prizadene ne le kolena in kolke, temveč tudi ramenski sklep. Ramenski sklep je ključen za izvajanje različnih vsakodnevnih aktivnosti, vendar pa se lahko s starostjo in obrabo sklepov pojavi artroza ramenskega sklepa, kar povzroča bolečino, omejeno gibljivost in vpliva na kakovost življenja.
Glavni vzrok artroze ramenskega sklepa je obraba hrustanca, ki obdaja sklepno površino. S staranjem se hrustanec naravno obrablja, kar vodi v zmanjšanje blažilne funkcije in povzroča trenje med kostmi.
Ali ste vedeli, da poleg staranja obstajajo tudi drugi dejavniki tveganja? To so predvsem prekomerna obremenitev, poškodbe sklepa, genetska predispozicija in vnetna stanja, ki lahko prispevajo k razvoju artroze ramenskega sklepa.
Simptomi artroze ramenskega sklepa se lahko postopoma razvijajo in vključujejo:
Bolečina v ramenskem sklepu, ki se lahko poslabša med gibanjem.
Omejena gibljivost rame in težave pri dvigovanju roke.
Škripanje ali škrtanje v sklepu med premiki.
Slabša kakovost spanja zaradi bolečin.
Izogibajte se dvigovanju težkih predmetov ali ponavljajočim se gibom, ki bi lahko poslabšali bolečino. Poiščite alternative ali uporabite pripomočke, ki olajšajo izvajanje določenih nalog. Zdrav življenjski slog, ki vključuje uravnoteženo prehrano, vadbo in vzdrževanje zdrave telesne teže, lahko prispeva k zmanjšanju simptomov artroze in izboljšanju splošnega zdravja.
Zdravljenje vključuje lajšanje bolečin, fizioterapijo, prilagoditev življenjskega sloga in v hudih primerih lahko tudi kirurški poseg. Fizioterapija igra ključno vlogo pri zdravljenju artroze rame, saj pomaga obvladovati bolečino, izboljšati gibljivost sklepa ter okrepiti mišice ramenskega obroča.
Utesnitveni sindrom rame (impingment)
Utesnitveni sindrom rame (impingement) je stanje, pri katerem pride do draženja in stiskanja mehkih tkiv, kot so kite, sluznične ovojnice in burze, med kostnimi strukturami v ramenskem sklepu. Vzroki za nastanek so ponavljajoči se gibi ali aktivnosti, ki vključujejo dvigovanje roke nad glavo ( kot so metanje, plavanje ali tenis) slaba drža in nepravilna telesna mehanika pri izvajanju določenih gibov, mišična neravnovesja in oslabelost mišic ramenskega obroča.
Pri ramenskem sindromu se mehka tkiva, kot so kite rotatorske manšete (zlasti tetiva supraspinatusa) ali sluznična ovojnica, stisnejo med akromionom (izboklino lopatice) in glavo nadlahtnice. To draženje vodi v vnetje, edem in posledično bolečino ter omejeno gibljivost.
Simptomi in klinični znaki se kažejo kot :
Bolečina, ki je običajno lokalizirana na zunanji strani ramena in se poslabša pri dvigovanju roke ali izvajanju aktivnosti nad glavo.
Omejena gibljivost: Težave pri dvigovanju roke ali iztegovanju roke naprej.
Šibkost mišic: Občutek šibkosti v ramenskih mišicah, kar lahko vpliva na opravljanje vsakodnevnih nalog.
Občutljivost in oteklina
Fizioterapija je ključni del zdravljenja utesnitvenega sindroma rame. Fizioterapevti vam pomagajo pri lajšanju bolečin, hitrejšem okrevanju , krepitvi mišic v ramenskem območju in povrnitvi funkcije. Za zmanjševanje bolečin in vnetja se lahko uporabljajo protivnetna zdravila ali v nekaterih primerih injekcije kortikosteroidov v ramenski sklep.
V primerih, ko konservativne metode ne prinesejo zadostnega olajšanja, se lahko zdravnik odloči za kirurški poseg, pri katerem se sprosti utesnjeno tkivo in odpravi morebitne strukturne spremembe v ramenskem sklepu.
Poškodbe ključnice
Zlom ključnice je ena najpogostejših poškodb mišično-skeletnega sistema, ki se pogosto pojavlja pri ljudeh vseh starosti. Ključnica (lat. calvicula in pomeni »mali ključ«) je ključna kost, ki je pomembna za pravilno delovanje ramenskega sklepa in zgornjega uda.
Povezuje prsni koš z ramenskim pasom in služi kot opornik za vzdrževanje pravilne pozicije rame. Ključnica je pritrjena na prsnico medialno ter na akromion in korakoid lateralno s pomočjo močnih sklepni vezi, ki so trdnejše od same kosti. Ta povezava omogoča stabilnost in gibljivost ramenskega sklepa.
Zlomi ključnice se delijo na tri glavne vrste, glede na lokacijo zloma:
Zlomi srednje tretjine ključnice: To so najpogostejši zlomi ključnice, pri katerih se zlom pojavi v srednjem delu kosti. Ti zlomi se pogosto pojavijo zaradi padca na iztegnjeno roko ali neposrednega udarca v ključnico. Posledica tega je premik glavnih zlomljenih delov kosti, ki se lahko prekrivajo, kar otežuje pravilno zaraščanje zloma.
Zlomi končnega dela ključnice: Pri teh zlomih pride do poškodbe kosti na njenem distalnem (končnem) delu, ki je povezan z akromionom. Ti zlomi se lahko prav tako pojavijo zaradi padca na iztegnjeno roko ali neposrednega udarca v ključnico. Zlom končnega dela ključnice lahko povzroči nestabilnost ramenskega
Zlomi začetnega dela ključnice: To so najredkejši zlomi ključnice, pri katerih se zlom pojavi na proksimalnem (začetnem) delu kosti, ki je povezan s prsnico. Ti zlomi se običajno pojavijo zaradi močnega udarca v ključnico ali padca na ramo. Zlomi začetnega dela ključnice so lahko resni, saj lahko povzročijo poškodbe bližnjih struktur, kot so krvne žile ali pljuča.
Ali ste vedeli, da je zlom ključnice en izmed najpogostejših kostnih zlomov, še posebej pri športnih aktivnostih in prometnih nesrečah?
Ko pride do zloma ključnice, se zlomljena dela kosti premakneta drug proti drugemu zaradi teže zgornjega uda in vleka mišic. Med procesom celjenja se lahko zlomljena kost napačno zrašča, kar lahko vodi do trajne nestabilnosti ramenskega sklepa. To pa lahko omejuje gibljivost zgornjega uda in povzroča bolečine ter motnje pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti.
Zdravljenje zloma ključnice je odvisno od vrste in resnosti zloma ter starosti in aktivnosti pacienta. Pri manjših zlomih srednje tretjine ključnice, pri katerih ni pomembnega premika zlomljenih delov kosti, se lahko uporabi konservativno zdravljenje, kot je nošenje opornice za podporo in imobilizacijo ramenskega sklepa, kateri sledi fizioterapevtska rehabilitacija.
V primeru zlomov z večjim premikom zlomljenih delov kosti ali pri zlomih končnega in začetnega dela ključnice je pogosto potrebna kirurška intervencija, ki lahko vključuje uporabo ploščic in vijakov za stabilizacijo kosti – po operaciji je potrebno še fizioterapevtsko zdravljenje, da ramenu povrnemo optimalno funkcijo.
Akromioklavikularna sindezmoliza je poškodba, ki se pojavi v predelu ramenskega sklepa in prizadene vez med kostjo ključnice in lopatice. Ta vrsta poškodbe se pogosto pojavi pri športnikih, zlasti pri kontaktnih športih, kot so nogomet, ragbi, košarka, rokomet in borilne veščine. Kljub temu lahko pride do akromioklavikularne sindezmolize tudi pri nenadnih padcih na ramo ali udarcu v ramenski sklep.
Glavni simptom akromioklavikularne sindezmolize je bolečina v ramenskem predelu, ki se lahko širi na vrat, roko in hrbet. Poškodovano območje je pogosto otečeno in občutljivo na dotik. Pri nekaterih bolnikih lahko pride do vidne deformacije sklepa, pri čemer ključnica izstopa navzgor.
Diagnoza se običajno postavi na podlagi zgodovine poškodbe, fizičnega pregleda in slikovnih preiskav. Rentgenski posnetek ramenskega sklepa je običajna slikovna preiskava, ki omogoča oceno resnosti poškodbe in stopnje premika med kostmi.
Akromioklavikularna sindezmoliza se običajno razvrsti v stopnje glede na resnost poškodbe. Obstajajo tri glavne stopnje:
Stopnja 1: Blaga poškodba, pri kateri pride do raztezanja ali delnega pretrganja vezi. Sklep je občutljiv in otečen, vendar ni opazne deformacije.
Stopnja 2: Srednje huda poškodba, pri kateri pride do popolnega pretrganja vezi. Sklep je otečen, boleč in deformiran. Ključnica je dvignjena in izstopa iz ravnine ramenskega sklepa.
Stopnja 3: Huda poškodba, pri kateri pride do popolnega pretrganja vezi in premika kosti. Sklep je močno otečen, boleč in deformiran. Ključnica je močno dvignjena nad ravnino ramenskega sklepa.
Zdravljenje akromioklavikularne sindezmolize je odvisno od stopnje poškodbe. Pri blagih poškodbah (stopnja 1) je običajno priporočljivo konzervativno zdravljenje, ki vključuje počitek, imobilizacijo sklepa z opornico, zmanjšanje otekline z ledom, protivnetna zdravila in fizioterapijo za obnovitev moči in gibljivosti.
Pri zmernih do hudih poškodbah (stopnja 2 in 3) se včasih priporoča kirurški poseg. Operacija lahko vključuje ponovno pritrditev kosti z uporabo vijakov, ploščic ali umetnih ligamentov.
Po operaciji sledi obdobje rehabilitacije, ki vključuje fizioterapijo za obnovitev moči, stabilnosti in gibljivosti sklepa. Cilj fizioterapevtske rehabilitacije je obnoviti gibljivost ramenskega sklepa, okrepiti mišice, izboljšati stabilnost in funkcionalnost sklepa ter preprečiti ponovne poškodbe.
Poškodba aksilarnega živca
Aksilarni živec je ena od pomembnih večjih vej brahialnega pleteža, ki oskrbuje mišice in kožo v predelu ramenskega obroča. Poškodba aksilarnega živca lahko prizadene funkcijo in gibljivost ramenskega sklepa ter povzroči bolečino in izgubo mišične moči v tem predelu.
Ali ste vedeli? Aksilarni živec je ena od vej brahialnega pleksusa, ki izhaja iz hrbtenjače v predelu vratu (C5-C6) in prehaja skozi pazduho (aksilo – od tukaj izvira tudi njegovo ime) na svoji poti proti ramenskemu sklepu. Odgovoren je za inervacijo mišic deltoida (mišica na vrhu ramena) in teres minor (mišica na zadnji strani ramena).
Poškodba aksilarnega živca se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov:
Ramenske poškodbe: Padci, udarci ali zvini ramena lahko povzročijo stiskanje, raztezanje ali zlom živca v predelu ramenskega obroča.
Ponavljajoča se uporaba ramenskega sklepa: Določena poklicna dejavnost ali športi, ki zahtevajo ponavljajoče se dvigovanje težkih bremen ali pogoste rotacije ramena, lahko povzročijo obrabo ali vnetje aksilarnega živca.
Dislokacija ramenskega sklepa: Izpah ramenskega sklepa lahko privede do stiskanja ali poškodbe aksilarnega živca v predelu sklepa.
Simptomi poškodbe aksilarnega živca se lahko razlikujejo glede na resnost poškodbe. Med pogostimi so:
Bolečina: Bolniki pogosto poročajo o bolečini v predelu ramenskega sklepa, ki se lahko širi proti nadlahti.
Omejena gibljivost: Poškodba živca lahko povzroči oslabljeno gibljivost in težave pri dvigovanju ali bočnem dviganju roke.
Mišična šibkost: Prizadetost aksilarnega živca lahko povzroči oslabljenost mišic ramenskega obroča, kar se kaže kot težave pri dvigovanju in zadrževanju roke v horizontalnem položaju.
Otopelost ali mravljinčenje: Nekateri bolniki lahko doživljajo otopelost ali mravljinčenje v predelu ramenskega obroča ali nadlakti.
Zdravljenje poškodbe aksilarnega živca je odvisno od resnosti poškodbe in individualnih potreb pacienta. Fizioterapija ima ključno vlogo pri rehabilitaciji po poškodbi aksilarnega živca. Cilj fizioterapije je izboljšanje mišične moči, gibljivosti in koordinacije ter zmanjšanje bolečine. Kirurški pristopi so se v večini primerov izkazali za neuspešne.
Bolečine v rami lahko imajo različen vzrok. Zaradi tega se lahko zdravljenje prične šele po opravljenem kliničnem pregledu. Fizioterapevtska rehabilitacija ramenskega sklepa se prične z diagnostično terapijo, ki je osnova za nadaljnjo zastavljen individualen fizioterapevtski in kineziološki program zdravljenja.
Dolžina fizioterapevtske rehabilitacije se razlikuje od stopnje telesne pripravljenosti posameznika, diagnoze, vzroka nastanka bolezni in intezivnosti simptomov.
Diagnostična terapija
Fizioterapevt specializiran za zdravljenje ramenskega sklepa opravi natančen pregled, kjer pridobi informacije o zgodovini bolezni, dolžini trajanja simptomov in morebitnih drugih prisotnih patologijah.
Med samim pregledom se opravi fizični pregled telesa, kjer se pridobi podatke o:
inspekciji in palpaciji kože ter mehkotkivnih struktur (barva, temperatura, potnost kože, zakrčenost mišic)
obsegu gibljivosti v ramenskem sklepu (diagnostik bo preveril vašo aktivno in pasivno gibljivost v vseh smereh gibanja ter potrdil prisotnost kapsularnega vzorca)
oceni bolečine (ali je točkovna, se širi, koliko časa se občuti, ostra, topa ali pekoča bolečina v rami, VAS lestvica)
vnetju in oteklini (opazi se oteklina, morebitna deformacija anatomskih struktur)
nepravilnih vzorcih gibanja (povzročijo neustrezno razporeditev sil v telesu in povečano obremenjevanje struktur. Pogosto se pojavijo zaradi bolečine)
nevrološkem stanju telesa (delovanje motorike, senzorike in spremembe refleksov)
specifičnih testih (določijo mesto poškodbe oziroma izvor bolečine)
Diagnostika dodatno vključuje pregled vratne hrbtenice, lopatice, komolčnega sklepa, zapestja in prstov.
Pri določenih posameznikih je potrebna napotitev na diagnostično slikanje (rentegen, ultrasonografska preiskava, magnetna resonanca).
Akutna fizioterapija
Fizioterapevtsko zdravljenje zajema uporabo manualne terapije, instrumentalnih naprav in specialne terapevtske vadbe.
Primarno se osredotoča na kontrolo simptomov (zmanjšanje bolečine, otekline in vnetja) in hitrejše celjenje tkiva s pomočjo najsodobnejših instrumentalnih naprav:
PERISO diamagnetna terapija
TECAR Wintecare terapija
Summus visokoenergijska terapija
Visokotonska HiTop elektroterapija
Uporablja se manualno terapijo (sklepna mobilizacija, terapija prožilnih točk, miofascialno sproščanje) za sproščanje mišične napetosti, pravilnega drsenja v sklepu in vzpostavljanja funkcionalnosti obolelega predela.
S specialno terapevtsko vadbo in aktivno vadbo mobilnosti se doseže polni obseg gibljivosti v ramenskem sklepu in odpre subakromialni prostor.
Ob dosegu polne gibljivosti se prične s krepitveno vadbo, s katero se odpravi mišična nesorazmerja in omogoči dodatno stabilizacijo ramenskega sklepa. Namen vadbe je sprostiti skrajšane mišice in okrepiti šibke.
Omogočamo visoko uspešnost zdravljenja in dolgoročne rezultate.
Dokazano nižja potreba po operativnih posegih!
Ponujamo najsodobnejše ne-invazivne metode zdravljenja, ki omogočajo optimalne pogoje za celjenje poškodb ramenskega sklepa.
Celostno zdravljenje bolečin v rami v kliniki Medicofit pacientom priporočajo številni priznani specialisti ortopedske kirurgije.
Temeljni fizioterapevtski cilji akutne faze zdravljenja so doseči zadosten obseg gibljivosti, ustrezno mišično moč, stabilnost v sklepu in koordinacijo gibanja.
Postakutna kinezologija
Ob dosegu fizioterapevtskih ciljev zdravljenja se prične kineziološka faza, ki vodi posameznika do takšne telesne pripravljenosti, kot je bila pred nastankom poškodbe.
S progresivno telesno vadbo se odpravijo kompenzacijska gibanja, ki so nastala kot posledica bolečine ali življenjskega sloga in vzpostavijo se pravilni funkcionalni vzorci, ki omogočajo optimalno gibalno funkcijo telesa (pravilno razporejene sile in obremenjevanje struktur).
Vzpostavi se pravilno gibanje lopatice, skapulotorakalnega stika in ustrezna posturalna kontrola, ki omogoča pravilno funkcionalno gibanje.
Glavni cilj kineziološke faze zdravljenja je polna povrnitev funkcionalnosti rame.
Preventivna kinezioterapija
Po zaključenem zdravljenju je ključnega pomena, da se bolečine v rami ne pojavijo ponovno. Pri vzdrževanju asimptomatskega stanja ramenskega sklepa ima najpomembnejšo vlogo redna telesna vadba.
Za doseganje optimalnih rezultatov dolgoročnega zdravja ramen se priporoča izvajanje terapevtske ali kineziološke vadbe pod nadzorom strokovnjaka. V kliniki Medicofit – fizioterapija Ljubljana, smo vzpostavili preventivni kineziološki program, ki uspešno preprečuje povrnitev starih poškodb in nastanek novih.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 38-letna aktivna rekreativna teniška igralka, je obiskala kliniko Medicofit zaradi bolečin v desni rami, ki so se pojavljale ob igranju tenisa, še posebej ob izvedbi servisa.
Začetno stanje: Pacientka je poročala o bolečini v sprednjem in zgornjem delu rame, ki se je okrepila pri dvigu roke nad glavo in izvedbi servisa. Prisotna sta bila občutek preskakovanja in zmanjšana moč pri izvajanju funkcionalnih nalog nad glavo. Klinični pregled je pokazal pozitiven O’Brienov test in Speedov test, kar je kazalo na poškodbo labruma. Pacientka je bila napotena tudi na slikovno diagnostiko (MR), ki je potrdila SLAP lezijo tipa II. Gibljivost je bila popolna, mišična moč pa zmanjšana.
Cilji zdravljenja: Zmanjšanje bolečine, izboljšanje obremenilne kapacitete rame, krepitev rotatorne manšete in stabilizatorjev lopatice ter preprečitev nadaljnjega razvoja stanja.
Potek zdravljenja: Terapija je vključevala manualne tehnike in TECAR terapijo za zmanjšanje simptomov. Komplementarno sta se izvajala še laserska terapija in terapija z udarnimi valovi. Postopno je bil uveden vadbeni program za krepitev ramenskih stabilizatorjev, propriocepcijo in korekcijo gibalnih vzorcev, specifično usmerjen v teniške obremenitve.
Končno stanje: Ob koncu zdravljenja je pacientka poročala o odsotnosti bolečine, izboljšani moči in samozavestni vrnitvi k teniškim treningom brez omejitev.
Usmerjena krepitvena vadba ohranja telo v optimalnem delovanju in ga pripravi na vsakodnevne obremenitve. Le s strokovnim in celostnim pristopom je možno dolgoročno odpraviti bolečine v rami.
Vaje za bolečino v rami
V nadaljevanju pa tudi predstavljamo učinkovite vaje, ki jih lahko vključite v svojo rutino, da zmanjšate nelagodje in ponovno pridobite prožnost ter moč v ramenskem sklepu. Pravilna izvedba teh vaj vam bo pomagala izboljšati kakovost življenja ter preprečiti nadaljnje poškodbe
Pomembno obvestilo • Vaje se lahko izvaja v številnih modifikacijah in različnih obremenilnih režimih, točno izvedbo vam v okviru celostnega zdravljenja predpiše Medicofit specialist fizioterapije za rehabilitacijo bolečin v rami. • V primeru težav z ramenskim sklepom se pred izvajanjem vaje naročite na Diagnostično terapijo. Izvedba vaje je lahko tudi kontraindicirana. • Vajo vedno izvajajte izključno po predpisanem režimu in izvedbi specialista fizioterapije za rehabilitacijo in okvare ramenskegasklepa. • Izvedbo vaje svetujemo v okviru vodene celostne specialistične fizioterapije za rehabilitacijo rame. • V kolikor vajo izvajate samostojno brez nadzora specialista fizioterapije za potencialne simptomatske odzive ne odgovarjamo.
Vaja #1: Enoročne notranje rotacije z elastiko + potiskanje roke navzgor
Vaja #2: Izometrična enoročna zunanja rotacija z elastiko + hoja vstran
Vaja #3: Izmenične enoročne fleksije in abdukcije rame leže + elastika
Pogosta vprašanja
Ali je potreben obisk zdravnika pri bolečinah v rami?
Obisk zdravnika se priporoča, kadar:
so bolečine v rami nevzdržne,
ob poškodbi nastane huda vidna deformacija,
se ob bolečini pojavijo vročina, omedlevica, slabost,
pojav povečane otekline ali modric v ramenu,
prenesena bolečina v rami, kateri je pridružena bolečina v prsih je lahko znak za srčne težave, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč.
Ali se priporoča izvajati vaje kljub bolečini v rami?
Da, priporoča se aktivno izvajati vaje kljub bolečini v rami. Ključnega pomena je pravilna izbira in izvedba vaj, zato se priporoča obisk fizioterapevta!
Kako preprečim nastanek kroničnih bolečin v rami?
Pravočasno odkritje vzroka nastanka bolečin (skozi diagnostični pregled) in ustrezno fizioterapevtsko zdravljenje preprečujeta poslabšanje bolečin v rami!
Naročite se na zdravljenje bolečin v rami
Viri in literatura
Abrams R, Akbarnia H. Shoulder Dislocations Overview. [Updated 2022 Aug 8]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459125/
Brockmeyer, M., Tompkins, M., Kohn, D. M., & Lorbach, O. (2016). SLAP lesions: a treatment algorithm. Knee surgery, sports traumatology, arthroscopy : official journal of the ESSKA, 24(2), 447–455. https://doi.org/10.1007/s00167-015-3966-0
org [Internet]. Cologne, Germany: Institute for Quality and Efficiency in Health Care (IQWiG); 2006-. Shoulder pain: Overview. 2020 Feb 13. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554693/
