Dimlje predstavljajo anatomsko stičišče med trupom in spodnjimi okončinami. Zaradi svoje anatomske kompleksnosti in obremenjenosti je to področje pogosto podvrženo poškodbam. Bolečine v tem področju lahko bistveno vplivajo na vašo gibljivost, telesno zmogljivost in kakovost življenja, ne glede na to ali ste vrhunski športnik ali rekreativec.
Bolečine v dimljah so pogosta težava, ki prizadene tako športnike kot tudi posameznike, ki so manj telesno aktivni. Te bolečine se lahko pojavijo iz različnih vzrokov in lahko predstavljajo izziv pri vsakodnevnih aktivnostih in športni uspešnosti.
Ali ste vedeli, da so bolečine v predelu dimelj najpogostejše med nogometaši? Prizadenejo približno enega od petih igralcev – pojavnost poškodb se giblje okoli 18%.
Bolečine v dimljah niso nekaj, kar bi morali prenašati ali prezreti. S pravilnim razumevanjem in ukrepanjem lahko zmanjšate nelagodje, pospešite okrevanje in se varno vrnete k svojim športnim in vsakodnevnim dejavnostim.
Zdravljenje težav dimeljskega področja temelji na konzervativnih metodah, med katerimi ima najpomembnejšo vlogo celostna fizioterapija. Ustrezna fizioterapevtska obravnava ni usmerjena zgolj v simptomatsko zdravljenje bolečin, ampak učinkovito obravnava temeljni vzrok nastanka težav.
V tem članku bomo raziskali vzroke, preventivne ukrepe ter metode zdravljenja in rehabilitacije bolečin v dimljah v kliniki Medicofit.
Naročite se na zdravljenje bolečine v dimljah
Anatomija dimeljskega področja
Področje dimelj predstavlja kompleksno anatomsko regijo, ki se nahaja v spodnjem delu trupa. Ta regija vključuje številne strukture in igra pomembno vlogo pri stabilnosti trupa, gibanju medenice in nog ter prenašanju obremenitev med spodnjim delom telesa in trupom.

- V dimeljski regiji se priraščajo mišice trebušne stene (transversus, obliquus in rectus abdominis), ki pomagajo pri upogibanju trupa in stabilizaciji, mišica iliopsoas (ima funkcijo upogibanja v kolku) ter mišice stegna – adduktorji (longus, brevis, magnus in gracilis), ki omogočajo primikanje stegna.
- Tetive povezujejo mišice s kostmi. Tetiva rectus abdominis povezuje mišico rectus abdominis s sramno kostjo. Tetive mišic adduktorjev stegen pa povezujejo mišice s kostmi stegen in medenice.
- Med pomembnimi ligamenti je ingvinalni ligament, ki teče od medenice do sramne kosti in oblikuje dno dimeljskega kanala.
- Osnovni kosti v tem območju sta sramna kost (os pubis) in iliakalna kost (os ilium), ki služita kot mesto priraščanja mišic.
Dimeljsko področje je ključno za gibanje in stabilnost trupa ter spodnjih okončin. Morebitne poškodbe teh struktur lahko povzročijo bolečine in resne težave pri gibanju.
Lokacija bolečine v dimljah
Dimlje so kompleksno območje, kjer trebušna muskulatura prehaja v mišice spodnjega dela okončine. Pubična kost in simfiza sta pomembni točki za pritrditev in ustvarjanje navora – prav zaradi tega sta pa velikokrat podvržene nastanku poškodbe.
Zaradi številnih struktur, ki se tukaj prepletajo, so klinične slike pogosto prekrivajoče in zahtevajo natančno diagnostiko. Glede na anatomsko lokacijo se bolečina v dimljah običajno deli v štiri glavne skupine:
Bolečina v adduktorni loži
Bolečina, ki izvira iz adduktorne lože, predstavlja najpogostejšo obliko bolečine v dimljah pri športnikih. Ta bolečina je običajno posledica prenapetosti ali raztrganja mišic – najpogosteje sta prizadeti mišici adduktor longus in gracilis. Več kot 60 % vseh bolečin v dimljah je povezanih s poškodbami tej regiji.
Bolečina se pogosto pojavi pri ponavljajočih se gibih, kot so hitre spremembe smeri, pospeševanja in sunkoviti odrivi. Tveganje za poškodbe je večje pri športnikih z neravnovesjem moči med trebušnimi mišicami in mišicami notranje strani stegna.
Bolečina iz mišice iliopsoas
Bolečina, ki izvira iz mišice iliopsoas, se pojavi, ko se kolčni sklep intenzivno upogiba ali razteza. Ta bolečina je lahko posledica vnetja same mišice, vnetja spodaj ležeče burze ali prečkanja tetive mišice iliopsoas preko iliopektinealnega grebena. Na tem mestu se lahko bolečina pojavi tudi pri težavah znotraj samega kolčnega sklepa.
Simptomi, ki jih povzroča mišica iliopsoas se pogosto pojavljajo pri športnikih, ki pogosto izvajajo visoke dvige kolena ali ponavljajoče se eksplozivne upogibe kolka. Bolečino pogosto spremlja občutek preskakovanja ali zaskočitve v sprednjem delu kolka.
Abdominalno-ingvinalna bolečina
Spodnji del trebušne stene je šibkejši kot ostali deli trebušne mišične stene. To je posledica tega, da se mišice transversus abdominis in obliquus internus pritrdijo samo spredaj na mišico rectus abdominis, medtem ko zadnjo stran tvori samo transverzalna fascija.
Ker so adduktorne mišice (mišice, ki stegna približujejo sredini) običajno močnejše od trebušnih mišic, lahko to mišično nesorazmerje povzroči poškodbe ene ali več struktur: mišice ali tetive rectus abdominis, transverzalne fascije ali aponevroze obliquus externus.
Znaki te poškodbe se razvijajo počasi in so pogosti pri športnikih – predvsem pri nogometaših, kjer je razmerje med močjo nog in trebušne stene najbolj povečano. Posameznik običajno išče pomoč, ko težave že trajajo dalj časa.
Pubična bolečina
Pubična bolečina je posledica sprememb v tkivih okoli pubične simfize, ki se pojavijo zaradi ponavljajočega draženja mišičnih narastišč in prenosa velikih sil preko simfize. Klinično se kaže kot bolečina, ki se pojavi ob pritisku na pubično simfizo.
Priporoča se krepitev mišic, ki vključujejo rotatorje, adduktorje in fleksorje kolka. To lahko pomaga izboljšati stabilnost in zmanjšati stres na pubični simfizi ter posledično zmanjšati bolečino.
Bolečina v kolku
Ko gre za težave v samem kolčnem sklepu, se to običajno kaže z bolečino v ingvinalnem predelu dimelj. Med težave spadajo poškodbe labruma (hrustančne obloga v kolčnem sklepu), degeneracija sklepnega hrustanca (osteoartroza), utesnitveni sindrom kolka in stresni zlomi vratu stegnenice.
Simptomi se lahko razlikujejo od stanja in vključujejo zatikanje kolka, omejeno gibljivost, bolečine pri določenih gibih ali nelagodje med obremenitvijo.
Pogosti vzroki za bolečine v dimljah
Poškodba mišic ali tetiv
Poškodba mišic in tetiv v dimeljskem področju je pogosta pri športnikih, zlasti tistih, ki se ukvarjajo s športi, kjer je potrebna hitra sprememba smeri in ustavljanje – kot so nogomet, atletika in hokej. Te poškodbe so lahko zelo boleče in vplivajo na športnikovo sposobnost vadbe in tekmovanja.
Poškodbe se običajno pojavijo zaradi nenadnih gibov, kot so hitro zavijanje, trki ali nenadno ustavljanje. Za tovrstne poškodbe so prav tako dovzetni športniki, ki niso ustrezno ogreti ali nimajo dovolj moči v mišicah dimeljskega predela.

Simptomi vključujejo bolečino v dimljah, ki se lahko širi vzdolž stegen, nelagodje pri upogibanju ali raztezanju kolka, oteklino in povečano občutljivost pri dotiku.
Ali ste vedeli, da se poškodbe mišic v dimeljskem predelu najpogosteje pojavijo kot nateg, raztrganina ali vnetje mišic? Nateg mišic je blažja oblika poškodbe, medtem ko je raztrganina hujša in zahteva daljšo rehabilitacijo.
Zdravljenje poškodbe mišic v dimeljskem področju običajno vključuje počitek, led, kompresijo in dvig prizadetega dela (RICE protokol). Fizioterapija in temeljita rehabilitacija imata pomembno vlogo pri okrevanju, saj pomagata pri krepitvi mišic, povečanju gibljivosti in zmanjšanju tveganja za ponovno poškodbo.
Osteitis pubis
Osteitis pubis je vnetje v sklepu med levo in desno pubično kostjo, kar povzroča bolečino in oteklino v dimljah ali spodnjem trebuhu.
Osteitis pubis je vrsta disfunkcije pubične simfize, ki je običajno posledica ponavljajočih se gibov v predelu kolka, medenice in dimelj. To stanje običajno prizadene športnike, ki se ukvarjajo s športi, ki vključujejo ponavljajoče se gibe, kot so nogomet, hokej in atletika.
Ali ste vedeli, da je osteitis pubis odgovoren za približno 15% bolečin v dimljah? Pojavi se lahko tudi kot posledica uroloških operacij v tem predelu ali pri nosečnicah.
Za okrevanje je običajno potreben počitek in izogibanje pretiranim fizičnim aktivnostim. Gre za resno stanje, ki zahteva ustrezno zdravljenje in upoštevanje priporočil strokovnjaka.
Počitek, fizioterapevtska rehabilitacija in pravilno upravljanje telesne obremenitve so ključnega pomena za obvladovanje te bolezni in zmanjšanje tveganja za ponovitev.
Atletska pubalgija – športna hernija
Športna hernija je boleča poškodba mehkih tkiv, ki se pojavi v dimeljskem predelu. Najpogosteje se pojavlja pri športih, ki zahtevajo nenadne spremembe smeri ali intenzivno obračanje.
Čeprav lahko športna hernija privede do klasične dimeljske kile, gre za drugačno poškodbo.
- Klasična ingvinalna kila (najpogostejša vrsta dimeljske kile) se pojavi, ko trebušno tkivo (del črevesja), prodre skozi odprtino v spodnjem trebušnem zidu in ustvari bolečo izboklino.
- Športna hernija pa je nateg/raztrganina kateregakoli mehkega tkiva (mišica, tetiva, vezi) v spodnjem delu trebuha ali dimeljskem predelu.
Ker so lahko prizadeta različna tkiva in ne gre za klasično hernijo, v medicinski skupnosti raje uporabljamo izraz “atletska pubalgija” za opisovanje te poškodbe.
Poškodbe so posledica nesorazmerja med trebušnimi mišicami in stegenskimi mišicami ter pogosto tudi nepravilnega treninga. Simptomi se običajno pojavijo med telesno aktivnostjo, ki povzroči poškodbo, in se umirijo v mirovanju.
Najpomembnejša je preventiva, ki vključuje pravilno vadbo za mišice spodnjega dela trebuha in primikalk kolka, s čem se zmanjša tveganje za poškodbe. Skrbno načrtovan trening in pravilna telesna priprava so ključni za preprečevanje športne hernije.
Sindrom pokajočega kolka
Sindrom pokajočega kolka, znan tudi kot je medicinsko stanje, pri katerem oseba doživlja pokajoče ali preskakujoče zvoke v kolčnem sklepu med gibanjem. Ta sindrom je pogost med športniki, zlasti baletniki. Kar 90% vseh primerov pokajočega kolka se pojavi prav pri baletnih plesalcih, zato temu stanju pogosto rečemo plesalčev kolk.

Sindrom pokajočega kolka se običajno pojavi zaradi trenja ali nepravilnega drsenja mehkih tkiv, kot so vezi ali tetive, čez kosti v kolčnem sklepu med gibom. Obstajata dve pogosti vrsti tega sindroma:
- Zunajsklepni sindrom pokajočega kolka: Pri tej vrsti tetiva iliopsoasa ali sartoriusa drsi čez izboklino na stegnenični kosti (veliki trohanter), kar povzroča pokajoč zvok.
- Znotrajskelpni sindrom pokajočega kolka: Pri tej vrsti se težava nahaja znotraj kolka – raztrganina labruma ali prosta telesa v sklepni špranji.
Simptomi sindroma pokajočega kolka lahko vključujejo bolečino v kolku, zvoke pokanja ali drsenja med gibanjem in omejeno gibljivost kolka. Zdravljenje tega sindroma običajno vključuje specialno fizioterapijo in raztezne vaje. V redkih primerih, ko druge metode ne pomagajo, je lahko potrebna operacija.
Osteoartoza kolka
Osteoartroza, pogosto imenovana tudi osteoartritis, je kronična bolezen sklepov, ki se lahko pojavlja tudi v kolčnih sklepih in povzroča bolečino v dimljah. Gre za degenerativno bolezen, pri kateri hrustanec v sklepu postopoma razpada, kar vodi do bolečine, omejene gibljivosti in vnetja.
Pri artrozi kolka se hrustanec v kolčnem sklepu obrablja, kar povzroča trenje med kostmi in bolečino. Bolečina se običajno pojavi v predelu dimelj, vendar se lahko širi tudi v stegno ali spodnji del hrbta. Osebe s to boleznijo lahko občutijo togost in omejeno gibljivost v kolku.
Zdravljenje osteoartroze vključuje različne metode, kot so specialna fizioterapija, zdravila za lajšanje bolečine, spremembe v življenjskem slogu, kot so izguba telesne mase, prilagoditev dejavnosti in včasih tudi kirurški posegi, če so simptomi hudi in neodzivni na druge terapije.
Naročite se na zdravljenje bolečine v dimljah
Simptomi bolečine v dimljah
Bolečina v dimljah se lahko čuti kot vlečenje, trganje ali povečana občutljivost. Neprijetnost se lahko poslabša med določenimi dejavnostmi ali v določenih položajih telesa (npr. sedenje v primerjavi z ležanjem).
Občutek bolečine v dimljah ni enak za vse, saj lahko nastane kot simptom različnih stanj. Bolečina v dimljah je lahko posledica različnih vzrokov, vključno z mišičnimi obremenitvami, poškodbami, vnetji ali drugimi zdravstvenimi težavami.
Simptomi se razlikujejo glede na osnovni vzrok nastanka težav, vendar nekateri splošni simptomi bolečine v dimljah vključujejo:
- Bolečina v dimljah je sama po sebi osnovni simptom. Lahko je blaga, zmerna ali huda ter se lahko pojavlja kot ostra ali topa bolečina.
- Oteklina se pogosto pojavi, še posebej pri poškodbah ali vnetjih.
- Prizadeto območje je lahko občutljivo na dotik, kar povzroči nelagodje.
- Bolečina lahko omeji gibljivost v kolku in medenici.
- Če je bolečina v dimljah posledica okužbe in vnetja, se lahko pojavijo simptomi, kot so povišana telesna temperatura, rdečina in vročina na prizadetem območju.
- Zaradi bolečine v dimljah lahko pride do kompenzatornih sprememb v načinu hoje, saj posamezniki poskušajo s spremembo gibanja zmanjšati pritisk na prizadeto območje.
Če temeljne simptome ignoriramo, se lahko razvijejo dodatne težave, kot so mišična oslabelost, zmanjšana stabilnost medenice in trupa ter dolgotrajna funkcionalna omejenost.
Bolečine v dimljah na levi ali desni strani
Bolečina v dimljah se lahko pojavi na eni ali obeh straneh, pri čemer lokacija pogosto pomaga pri postavitvi pravilne diagnoze. Ob sumu na mišično-skeletno poškodbo ali obolenje ne obstaja razlika med pojavom bolečine na eni ali drugi strani, saj je vzrok za pojav bolečine enak, ne glede na prizadeto stran.
Kadar pa sumimo na prikrit vzrok bolečine oz. iščemo vzrok v disfunkciji notranjih organov pa je lahko bolečina na desni strani dimelj indikativna za apendicitis ali vnetje slepiča. Za to stanje so značilne bolečine v spodnjem desnem kvadrantu trebuha, katere spremlja slabost ali vročina.
Na levi strani dimelj oz. v spodnjem levem kvadrantu trebuha pa se tipično kaže vnetje divertikla oz. divertikulitis. Za stanje je značilen razvoj nenadne bolečine s povišano telesno temperaturo in krči.
Iz vidika mišično-skeletnih poškodb je pri športni populaciji najpogostejši vzrok enostranske bolečine preobremenitvena poškodba adduktorjev ali iliopsoasa.
Izredno pomembno je, da se pri pojavu bolečin v dimljah posvetujete s strokovnjakom, saj lahko pravilna diagnoza in zdravljenje pomagata lajšati simptome ter preprečiti morebitne resne zaplete.
Diagnosticiranje vzroka bolečine v dimljah
Postavljanje diagnoze za bolečino v dimljah je kompleksen proces, ki vključuje podrobno zbiranje zdravstvene zgodovine in izvajanje fizičnega pregleda. Med fizičnim pregledom vam bo specialist postavil številna vprašanja, da bi bolje razumel vaše stanje. Pričakujte, da boste morali deliti več informacij o bolečini v dimljah, vključno z:
- Natančno lokacijo bolečine.
- Kako se bolečina občuti in kam se širi.
- Kaj ste počeli, ko se je začela.
- Kako dolgo jo že čutite.
- Kaj poslabša ali olajša bolečino.
- Kako bolečina vpliva na hojo ali druge gibe.
- Ali slišite pokajoč ali klikajoč zvok v kolku.
Nato se izvede klinični pregled dimelj in okoliške regije – vključno s hrbtenico, kolkom in kolenom. Specialist vas bo prosil, da izvedete določene gibe in bo v nadaljevanju izvedel specifične provokativne teste, za ugotovitev vzroka nelagodja. Prav tako lahko specialist pritisne na določena področja s prsti, da ugotovi natančno lokacijo izvora bolečine in občutljivosti.

Če fizični pregled ne poda dovolj jasne slike, ali, če obstaja sum na kompleksnejšo poškodbo se odločimo za dodatne diagnostične postopke. V nekaterih primerih se priporočajo slikovne preiskave, kot so računalniška tomografija (CT), slikanje z magnetno resonanco (MR), ultrazvok ali rentgen.
Na podlagi diagnostičnega pregleda sestavimo prilagojen program celostnega zdravljenja. V kliniki Medicofit se osredotočamo na odpravo osnovnega vzroka težav in ne zgolj simptomov, ki jih povzroča. Obravnava bolečin v dimljah zajema temeljito anamnezo, natančen klinični pregled in ciljno usmerjen proces rehabilitacije.
Naročite se na zdravljenje bolečine v dimljah
Zdravljenje bolečine v dimljah
Akutna fizioterapija
Fizioterapija pri poškodbah v dimljah je pomembna za obnovo funkcije in zmanjšanje bolečin. To je še posebej pomembno pri športnikih in aktivnih posameznikih. S ciljno usmerjenimi vajami, manualnimi tehnikami in najnaprednejšimi instrumentalnimi metodami učinkovito obravnavamo tako simptome, kot tudi osnovni vzrok težav.

V kliniki Medicofit smo razvili specializirane rehabilitacijske protokole za zdravljenje bolečin v dimljah, ki temeljijo na preizkušenih pristopih. Z individualno prilagojenim programom zdravljenja zagotavljamo optimalno okrevanje. Pristopi k zdravljenju so prilagojeni glede na vzroke poškodbe in osrednjo patologijo, ki povzroča bolečine v dimljah.
Naša celostna obravnava vključuje uporabo naprednih terapevtskih tehnik:
- Manualna terapija: S pomočjo ročnih tehnik izvajamo terapevtsko masažo ter manipulacijo mehkih tkiv, ki pomagata pri sproščanju napetih mišic in izboljšanju gibljivosti v dimljah.
- Terapevtske vaje: Razvili smo specialne vaje, ki vključujejo izometrične, ekscentrične in koncentrične režime mišičnega dela. Te vaje so prilagojene posamezniku in pomagajo pri okrepitvi mišic v dimljah ter izboljšanju stabilnost celotne regije.
- Terapija z laserjem: Uporabljamo visokenergijski terapevtski laser, ki pomaga pri pospeševanju procesa celjenja, zmanjšanju vnetja ter lajšanju bolečin v dimljah.
- TECAR terapija: TECAR terapija je napredna metoda, ki temelji na uporabi visokofrekvenčnih električnih tokov za izboljšanje krvnega obtoka, zmanjšanje vnetja in spodbujanje regeneracije tkiv v dimeljski regiji.
S celostnim pristopom in specializiranimi terapevtskimi tehnikami zagotovimo učinkovito rehabilitacijo in olajšanje bolečin v dimljah, ki omogoča pacientom, da se hitro vrnejo k aktivnostim brez nelagodja.
Postakutna kineziologija
Kineziološka vadba je pomemben del rehabilitacije pri bolečinah v dimljah. Tekom vadbe se osredotočamo na krepitev trupa, medenice in dimelj, s čimer telesu povrnemo optimalno funkcijo.

Pred začetkom izvajanja vadbe ocenimo aktualne funkcionalne zmogljivosti ter identificiramo morebitna mišična nesorazmerja. Na podlagi klinične slike se oblikuje prilagojen program, ki zagotavlja postopno in varno izboljšanje stanja.
Tekom izvajanja individualno prilagojenega programa kineziološke vadbe lahko pričakujete:
- Strokovno usmerjanje: Strokovnjak kineziologije bo vodil pacienta skozi vaje in zagotovil, da so izvedene s pravilno tehniko. Poudarek je na korekciji morebitnih nepravilnosti v gibanju.
- Krepitvene izometrične vaje: Program vadbe vključuje vaje za moč trebušnih mišic, primikalk in upogibalk kolka, ki pomagajo okrepiti in stabilizirati to območje.
- Raztezanje: Raztezne vaje so pomembne za izboljšanje gibljivosti v dimljah in vključuje raztezanje stegenskih mišic, zadnjice in aduktorjev.
- Proprioceptivne vaje: Za izboljšanje ravnotežja in koordinacije se pogosto vključijo proprioceptivne vaje, ki pomagajo preprečevati ponovne poškodbe.
Vadbeni program se postopoma prilagaja, glede na počutje in napredek pacienta. Cilj je varno vrniti pacienta k njegovim običajnim aktivnostim, vključno z vrnitvijo v šport. Kineziolog bo nenehno spremljal napredek in prilagajal program vadbe glede na vaše potrebe.
Kineziološka vadba pri bolečinah v dimljah v kliniki Medicofit je celovita in usmerjena v izboljšanje bolnikovega zdravja in kakovosti življenja. Strokovni pristop in individualiziran program vadbe sta ključna za uspešno rehabilitacijo.
Preventivna kinezioterapija
Redna vadba je ključna za preprečevanje poškodb in ohranjanje zdravja med športniki, še posebej med tistimi, ki so izpostavljeni tveganju za bolečine v dimljah.

Program preventivne kinezioterapije se osredotoča na dodatno izboljšanje stabilizacije trupa, napredne krepitve mišic medeničnega obroča in izboljšanje nadzora gibanja kolčnega sklepa.
V kliniki Medicofit smo razvili postrehabilitacijski program, ki je namenjen zmanjšanju tveganja za poškodbe in bolečine v dimljah – to je še posebej pomembno pri ljudeh, ki se ukvarjajo z intenzivno telesno dejavnostjo.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 22-letni profesionalni nogometaš je obiskal diagnostično terapijo zaradi dalj časa prisotne bolečine v področju dimelj desnostransko. Intenzivnost in pogostost pojavljanja bolečine sta se postopno stopnjevali v zadnjem mesecu in sta pacienta prisilili v začasno prekinitev trenažnega procesa.
Začetno stanje: Pacient je tekom kliničnega pregleda poročal o topi, globoki bolečini v predelu dimelj, ki se je izraziteje pojavljala med sprinti in nenadnimi spremembami smeri. Bolečina se ni širila v moda ali kolk. Ugotovljena je bila zmanjšana gibljivost desnega kolka, izrazito povečana občutljivost na palpacijo pripenjališča adduktorjev ter razdraženost mišic upogibalk kolka. Prisotna je bila funkcionalna oslabelost med ekscentričnim obremenjevanjem mišičnega aparata.
Cilji zdravljenja: Odpraviti bolečine, razbremeniti preobremenjene mišice, zmanjšati mišično napetost, povrniti mišično moč in vzdržljivost medeničnega predela ter ustrezno pripraviti pacienta na varno vrnitev k igranju nogometa.
Potek zdravljenja: V akutni fazi zdravljenja smo za zmanjšanje bolečine uporabili TECAR in lasersko terapijo. Učinke instrumentalnih terapij smo učinkovito dopolnili z manualnimi tehnikami sprostitve mehkih tkiv. Ob izboljšanju simptomatske slike je bil glavni poudarek na progresivni krepitveni vadbi, usmerjeni v izboljšanje ekscentrične moči, kontrole medenice in stabilizacije trupa. V zadnji fazi se je izvajal tudi športno-specifična vadba.
Končno stanje: Ob zaključku rehabilitacije je pacient poročal o izrazitem funkcionalnem napredku, popolni odsotnosti bolečin in uspešni vrnitvi v trenažni proces.
V preventivnem programu se posvetimo krepitvi celotnega telesa in doseganju polne mišične simetrije. Redna vadba in skrb za pravilno tehniko so ključni za uspešno preprečevanje poškodb v dimljah.
Preprečevanje bolečin v dimljah
Preprečevanje poškodb je vedno boljša izbira kot zdravljenje, še posebej na tako občutljivem in kompleksnem področju, kot so dimlje. Bolečine v dimljah ni vedno mogoče preprečiti, vendar pa lahko zmanjšate tveganje za poškodbe, ki vodijo do bolečine v dimljah.
Za preprečevanje pojava bolečine v dimljah priporočamo:
- Temeljito ogrevanje: Pred začetkom fizične aktivnosti se ogrejte s 5-10 minutami lahke kardio vadbe, kot je tek ali kolesarjenje, da povečate pretok krvi v mišice in pripravite telo na vadbo.
- Izvajanje pravilne tehnika vadbe: Učenje pravilne tehnike vadbe je ključno. Bodite pozorni na tehniko dvigovanja uteži, izvajanje športnih gibov in druge telesne dejavnosti. Pravilna tehnika zmanjšuje tveganje za poškodbe.
- Sodelovanje z osebnim trenerjem ali fizioterapevtom, ki vam bo pomagal zgraditi varen vadbeni načrt.
- Izvajanje proprioceptivnih vaje: Vaje za izboljšanje ravnotežja in koordinacije so pomembne za preprečevanje poškodb.
- Postopno progresijo obremenitev: Ne pretiravajte s povečevanjem obremenitve ali intenzivnosti vadbe. Postopoma napredujte, da omogočite telesu prilagoditev.
- Zadosten počitek, kadar čutite bolečino ali utrujenost – telesu je vedno potrebo zagotoviti dovolj časa za regeneracijo.
Z doslednim upoštevanjem omenjenih priporočil lahko dolgoročno ohranite zdravje dimeljskega področja, izboljšate telesno počutje in zmanjšate tveganje za nastanek poškodbe.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Pri bolečini v dimljah je pomembno vedeti, kdaj je potrebno obiskati zdravnika. Pravočasno prepoznavanje resnih simptomov bolečine v dimljah je ključno za preprečevanje dodatnih zapletov.
Obstajajo določeni simptomi in situacije, pri katerih je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč:
- Huda bolečina in visoka telesna temperatura: Če imate hudo bolečino v dimljah in spremljajočo vročino, bi to lahko kazalo na resno zdravstveno stanje, kot je vnetje ali okužba, in je razlog za takojšnji obisk zdravnika.
- Nenadna, huda bolečina v dimljah brez znanega vzroka: Če se pojavi huda bolečina v dimljah, ki je nenadna in brez očitnega vzroka, je pametno poiskati zdravniško pomoč. To bi lahko bilo povezano z nujnimi stanji, kot je testikularna torzija.
- Otekanje in bolečina na eni strani moda: Če opazite bolečino, oteklino ali vidno otekanje na eni strani moda, je to lahko znak resne težave in zahteva takojšnjo medicinsko obravnavo.
- Vidna izboklina na modu: Če opazite izboklino na modu, ki je vidna in boleča, je to lahko znak dimeljske kile, ki je lahko strangulirana in zahteva nujno medicinsko pomoč.
- Spremembe v barvi kože ali vnetje okrog hernije: Če opazite spremembe v barvi kože ali vnetje okoli območja dimeljske kile, bi to lahko kazalo na zaplet.
Poleg tega se je vedno dobro posvetovati s strokovnjakom, če imate skrbi v zvezi z bolečino v dimljah, ki traja in se ne izboljšuje ali se poslabšuje. Zdravnik bo lahko opravil ustrezno oceno in predpisal potrebne preiskave za ugotavljanje vzroka bolečine ter svetoval o nadaljnjem zdravljenju.
Pravočasno ukrepanje in sodelovanje z zdravstvenim strokovnjakom sta temeljna koraka za uspešno obvladovanje bolečin v dimljah.
Ortopedija in šport [Elektronski vir] : izbrana poglavja iz ortopedije : XVIII. mariborskovortopedsko srečanje, interdisciplinarno strokovno srečanje : Maribor, 11. november 2022
Abigail A. Ellsworth PDCC, Mark P. Zoland M, Timothy F. Tyler MA. Athletic Pubalgia and
Associated Rehabilitation. The International Journal of Sports Physical Therapy. 2014;9(6).
Elattar O, Choi HR, Dills VD, Busconi B. Groin Injuries (Athletic Pubalgia) and Return to Play.
Sports Health. SAGE Publications Inc.; 2016 Jul 1;8(4):313–23.
Badowski, E. (2018). Snapping hip syndrome. Orthopaedic nursing, 37(6).
Groin Pain – https://my.clevelandclinic.org/health/mymptoms/groin-pain
Jacobsen, J. S., Thorborg, K., Søballe, K. in Ulrich-Vinther, M. (2012). Eccentric hip abductor weakness in patients with symptomatic external snapping hip. Scandinavian journal of medicine & science in sports, 22(6).
Candela, V., De Carli, A., Longo, U. G., Sturm, S., Bruni, G., Salvatore, G., & Denaro, V. (2021). Hip and Groin Pain in Soccer Players. Joints, 7(4), 182–187. https://doi.org/10.1055/s-0041-1730978
Weber, M. A., Rehnitz, C., Ott, H., & Streich, N. (2013). Groin pain in athletes. RoFo : Fortschritte auf dem Gebiete der Rontgenstrahlen und der Nuklearmedizin, 185(12), 1139–1148. https://doi.org/10.1055/s-0033-1335304
Mitrousias, V., Chytas, D., Banios, K., Fyllos, A., Raoulis, V., Chalatsis, G., Baxevanidou, K., & Zibis, A. (2023). Anatomy and terminology of groin pain: Current concepts. Journal of ISAKOS : joint disorders & orthopaedic sports medicine, 8(5), 381–386. https://doi.org/10.1016/j.jisako.2023.05.006